»Gre za pomemben mejnik, še posebej če upoštevamo posledice pandemije na globalne logistične tokove. Zato gredo čestitke uprave družbe vsem sodelavcem s kontejnerskega terminala in zahvala vsem našim poslovnim partnerjem. S tako podporo in z investicijami v povečevanje kapacitet bomo ohranili status največjega kontejnerskega terminala v Jadranu,« je prepričan predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast.
Ključno je podaljšanje pomola I
Nadaljnja rast pretovora kontejnerjev in produktivnost bosta v veliki meri odvisna tudi od podaljšanja pomola I. Letna kapaciteta terminala se bo z vsemi izboljšavami povečala na 1,5 milijona TEU, letos pa prihajata še dve kontejnerski super postpanamax dvigali.
Gre za najpomembnejši infrastrukturni projekt Luke Koper v zadnjih desetih letih, tako s finančnega kot strateškega vidika. Celotna naložba je vredna 45,6 milijona evrov, del sredstev pa smo pridobili iz evropskega projekta NAPA4CORE.
Iz zgodovine:
Prvi kontejnerji so v naše pristanišče prispeli ob koncu 40. let prejšnjega stoletja. Prihajali so kot posamični kosi, ki smo jih, tako kot druge generalne tovore, prekladali na klasičen način. Ker jih je bilo vse več, smo v zaledju 2. veza, kjer je bilo takrat največ prostora za njihovo skladiščenje, uredili prvi, kontejnerski terminal in ga slovesno predali v uporabo 27. novembra 1970. Vendar je bila to le začasna rešitev. Pokazalo se je namreč, da je kontejnerizacija transporta neizogibna perspektiva za pristanišče in da bo zato prej ali slej treba postaviti poseben terminal. Zgradili smo ga leta 1979. Od takrat pa do danes smo v našem pristanišču na ladje naložili in z njih razložili skoraj 12 milijonov kontejnerjev. Prevoz blaga v kontejnerjih ima že vrsto let med vsemi transportnimi oblikami največjo stopnjo rasti. Po podatkih Svetovne banke so leta 2000 pristanišča po svetu pretovorila 224 milijonov kontejnerjev, leta 2010 561 milijonov, leta 2019 pa že 802 milijona TEU.
