Vožnja po tirih je prijazna do okolja, kar je pomemben korak k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in uresničitvi evropskih direktiv, ki spodbujajo železniški promet. Tudi zato smo v zadnjih letih za železniško infrastrukturo v Sloveniji namenili veliko sredstev, v letih od 2015 do 2021 kar 2,8 milijarde evrov. Dela so v polnem teku, med trenutno največjimi naložbami države v javno železniško infrastrukturo štejemo novo železniško povezavo Divača–Koper, obnovo primorske proge, ki trenutno poteka med Ljubljano in Brezovico, in nadgradnjo vozlišča Pragersko.
Za železniško infrastrukturo v Sloveniji smo v zadnjih letih namenili veliko sredstev, v letih 2015–2021 kar 2,8 milijarde evrov.
Do leta 2025 še dodatni dve milijardi evrov
Po podatkih Slovenskih železnic je skupna dolžina železniških prog v Sloveniji 1.207,7 kilometra, od tega znaša dolžina dvotirnih prog 333,5 kilometra, enotirnih pa 874,2 kilometra. Modernizacija železniškega omrežja je ključnega pomena za razvoj Luke Koper, saj ta predstavlja slovenska vrata v svet. Tudi zato je eden najpomembnejših projektov v zgodovini prav gradnja drugega tira, za katerega bo Slovenija v naslednjih štirih letih odštela še približno 800milijonov evrov. A enako pomembne so tudi naložbe v modernizacijo celotnega slovenskega železniškega omrežja, čemur bo država namenila še dodatno milijardo evrov.
Vizija 2050+
Posodobitev železnic je v skladu z Vizijo 2050+, skozi katero je Slovenija zastavila načrt razvoja slovenskega železniškega omrežja. Gre za dokument, ki predstavlja okvir za nadaljnje aktivnosti pri dolgoročnem načrtovanju železnic, v njem so predstavljeni možni infrastrukturni ukrepi. Nadgradnja glavnih železniških prog bo omogočila skladnost s standardi TEN-T in zadostno zmogljivost za tovorni promet.
