Luški odtis

Morski svet Luke Koper (2. del) – Živali in rastline v luškem morju

Morsko biodiverziteto akvatorija Luke Koper preučujemo v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo – morsko biološko postajo iz Pirana. Namen raziskav je popisati in preučiti stanje flore (rastline) in favne (živali), kar je ključnega pomena za ugotavljanje njihovega stanja ter ohranjanja v našem okolju, posledično ugotavljajo tudi spremembe v Jadranskem morju.

  • Jure Barovič
  • Tihomir Makovec, Ana Fortič
  • 4 MIN

Vzorce smo na območju luke Koper spremljali na stebrih pod drugim pomolom in na steni potniškega terminala. Raziskava je pokazala veliko raznovrstnost morskih živalskih in rastlinskih vrst, skupaj smo jih našteli kar 543. Med 191 rastlinami prevladujejo alge, med 352 najdenimi vrstami živali pa je bilo kar 325 nevretenčarjev in 27 različnih vrst rib. Najbolj zastopana družina so bili špari s petimi vrstami, pa inčuni, ovčice, orade, morski listi in druge. Vse ugotovljene vrste so običajni elementi ribje združbe v slovenskem delu Jadranskega morja.

Če upoštevamo dejstvo, da je bilo doslej v slovenskem morju evidentiranih okoli 2.250 različnih vrst morskih živali, je »luški« delež kar velik in znaša okoli 15 odstotkov. Glede na število in mesta vzorčenja pa seznam morskih živali v luki zagotovo ni popoln in jih v luškem akvatoriju najdemo še več.

V »luškem morju« med 191 rastlinami prevladujejo alge, med 352 najdenimi vrstami živali pa je bilo kar 325 nevretenčarjev in 27 različnih vrst rib.

Luški stebri so v resnici dom za številne morske rastline in živali.

 

Pri nas tudi nekaj ogroženih vrst živali

Svoj dom so v našem akvatoriju našle tudi nekatere izginjajoče in zato ogrožene vrste. Zanimivo je, da je bilo predvsem na potniškem terminalu veliko dolgonosih morskih konjičkov, ki jih prištevamo med ogrožene vrste v Sloveniji. Med najdenimi prebivalci luškega morja je sredozemska kamena korala, najdeni so bili tudi primerki velikega leščurja. V zadnjih letih jih je v Sredozemlju vse manj zaradi zajedalca, ki je resno škodoval populaciji leščurjev. Med redkimi vrstami pa je zanimiva najdba polža zaškrgarja, ki so ga opisali šele leta 1965 v Neaplju. Od takrat do danes so to vrsto našli v luki Koper in le na petih drugih najdiščih na svetu.

Pri nas domujejo tudi ogroženi dolgonosi morski konjički, sredozemska kamena korala, veliki leščurji in najbolj nenavaden in redek polž zaškrgar.

Balastne vode in tujerodni organizmi pri nas

Pomorski promet je eden od glavnih virov razširjanja tujerodnih organizmov po svetu. Prazno plovilo v pristanišču od koder odhaja načrpa vodo v svoje balastne tanke. Med plovbo mora na določenih območjih balastno vodo večkrat zamenjati. Ne glede na to, lahko načrpana voda še vedno vsebuje organizme iz matičnega okolja, ki jih plovilo skupaj z balastno vodo spusti tik pred prihodom v luko oz. v sami luki, kjer plovilo natovorijo. V balastnih vodah in sedimentih se tako nahajajo tujerodni organizmi in nekateri so dovolj trpežni, da zdržijo pot iz oddaljenih pristanišč do nove destinacije, kjer skušajo vzpostaviti svojo populacijo v novem okolju.
Doslej je bilo v akvatoriju Luke Koper najdenih osemnajst tujerodnih organizmov. Od tega so bile tri vrste opredeljene kot invazivne vrste, vsi tujerodni organizmi pa v našem okolju ne preživijo. Oktobra leta 2019 je v veljavo stopila mednarodna konvencija za nadzor in ravnanje z ladijsko balastno vodo in usedlinami. Ta ladjarjem nalaga vgradnjo čistilnih naprav za tretiranje balastnih vod pred izpustom. Slovenija konvencije žal še vedno ni ratificirala.


Ladijski promet po svetovnih morjih neizogibno prenaša tujerodne vrste organizmov, med njimi so tudi invazivne. Večjo skrb pri ravnanju z balastnimi vodami ladjarjem zato nalaga mednarodna konvencija, ki pa je Slovenija ni podpisala.

 

Podvodni travniki

Na morsko pestrost lahko dejavnost pristanišča vpliva tako neposredno kot posredno, predvsem zaradi ladijskega prometa, vnosa balastnih vod, izpustov odpadnih voda ter podvodnega hrupa.

Zato smo se odločili spremljati stanje podvodnih travnikov, ki zaradi prevelike globine morja v luki ne rastejo. Najbolje uspevajo na globini do treh metrov v smeri proti Ankaranu in Izoli. Njihovo stanje spremljamo na dva načina; vsako leto izmerimo dolžine travnih listov, vsako drugo leto pa kartiramo njihova rastišča in s tem določimo obseg travnikov. Naš cilj je, da se območja podvodnih travnikov ne zmanjšajo ter da so travni listi čim krajši. Vprašali se boste, zakaj krajše? Kadar so morske cvetnice zaradi motne vode izpostavljene majhni količin svetlobe, se odzovejo s pospešeno rastjo listov. Z daljšimi listi lahko zajamejo več svetlobe, ki jo potrebujejo za fotosintezo. Torej: bolj kot je morje čisto, krajša je dolžina travnih listov. Monitoring stanja morskih travnikov za nas izvajajo strokovnjaki iz Morske biološke postaje Piran.

Skupno ekološko stanje morskega travnika v smeri Ankarana se je glede na izvajanje meritev od leta 2018 naprej precej izboljšalo in je ocenjeno kot dobro. V času rasti morske trave enkrat mesečno na treh lokacijah rastišč izvajamo tudi meritve osvetljenosti pod morsko gladino. Meritev izvedemo na globini treh metrov, osvetljenost pa je z njeno rastjo neposredno povezana.

Pozejdonka je ena izmed najbolj ogroženih vrst podvodnih trav v sredozemskem morju. V Tržaškem zalivu je prisotna samo na majhnem območju ob slovenski obali med Koprom in Izolo. Podjetje Sirio za nas spremlja obseg rastišč in vsako drugo leto izvede kartiranje podvodnih travnikov.

Ali je morje čisto nam pove tudi dolžina listov morskih travnikov, zato redno spremljamo njihovo rast in si želimo, da bi bili listi čim krajši. Bolj čisto je morje, krajši so list.

 Merjenje morskih travnikov proti Ankaranu in Izoli.

 

Morski tokovi in reka zamuljujejo, mi čistimo

V luški akvatorij se izliva reka Rižana z veliko količina naplavin pa tudi blata, kar prispeva k zamuljevanju morskega dna v drugem luškem bazenu. K stalnemu nanosu materiala v vse luške bazene znatno prispevajo tudi morski tokovi. Zato moramo v luškem akvatoriju redno vzdrževati določeno globino, s čimer omogočamo varno plovbo in privez ladij. Za odlaganje izkopanega mulja na kopnem zmanjkuje prostora, zato v Luki Koper izvajamo raziskave za testno premeščanje mulja iz našega akvatorija na del sidrišča za ladje. Analiza usedlin na preiskovanih postajah je pokazala, da prevladuje mulj z določenimi deleži gline in peska.