V uvodnem nagovoru je podpredsednik vlade ter minister za infrastrukturo in energijo Jernej Vrtovec poudaril, da Luka Koper ni pomembna le za Slovenijo, ampak tudi za številne države v njenem zaledju. Izpostavil je pomen sodelovanja severnojadranskih pristanišč in širšega regionalnega povezovanja ter spomnil na obsežne naložbe v razvoj pristanišča in železniške infrastrukture. Med njimi je posebej izpostavil drugi tir Divača–Koper. Po njegovih besedah je prava prednost Jadrana njegova vloga strateškega povezovalca med severom in jugom ter vzhodom in zahodom, pri čemer mora večja povezanost prispevati tudi k večji odpornosti.
Predsednica uprave Luke Koper, d. d. Nevenka Kržan je poudarila velik potencial severnojadranskih pristanišč, ki prek svojih transportnih povezav oskrbujejo široko evropsko zaledje. Njihov skupni pretovor kaže, da je prostora za nadaljnjo rast še veliko, pri čemer ob vse večjih motnjah v globalnih dobavnih verigah v ospredje stopa predvsem zanesljivost oskrbe. Izpostavila je tudi pomen sodelovanja pristanišč v okviru združenja NAPA, saj imajo severnojadranska pristanišča številne skupne strateške prednosti.
Ob tem je poudarila, da Jadrana ne gre postavljati kot alternativo oziroma konkurenco severnoevropskim pristaniščem – Evropa potrebuje oboje. Geopolitične in logistične motnje zadnjih let so pokazale ranljivost prevelike odvisnosti od posameznih transportnih poti, pristanišč ali dobavnih verig. Rast severnega Jadrana lahko Evropi zagotovi dodatne zmogljivosti, krajše transportne poti do pomembnih trgov srednje in vzhodne Evrope ter večjo razpršenost dobavnih verig.
Prednost Jadrana je tako v kombinaciji ugodne geografske lege, razvojnega potenciala, obstoječe infrastrukture in ladijskih povezav, dobrih povezav z zaledjem, operativnega znanja ter sposobnosti hitrega prilagajanja spremenjenim razmeram. Severni Jadran lahko zato predstavlja dodatno strateško vstopno točko, ki krepi odpornost celotnega evropskega prometnega sistema.
Na panelu so poleg Nevenke Kržan sodelovali George Hajipavli, koordinator programa za vzhodno Sredozemlje na St Antony’s College Univerze v Oxfordu, Maurizio Maresca, profesor mednarodnega prava na Univerzi v Vidmu, Francesco Maria Talò, posebni odposlanec italijanskega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje za gospodarski koridor IMEC, ter Romana Vlahutin, posebna odposlanka za strateško povezljivost in hrvaška nacionalna koordinatorka pobude Tri morja. Razpravo je moderirala Valbona Zeneli, članica pobude Europe’s Futures in višja sodelavka Atlantic Councila.
