Kot je ob odprtju poudaril član uprave – delavski direktor Vojko Rotar, so takšne odločitve dolgoročne, investicijsko zahtevne in jih je pozneje težko spreminjati, zato sta pri njihovem sprejemanju ključna znanje in izmenjava izkušenj.
»Vlaganja v pristaniško in pomorsko infrastrukturo, ki bodo omogočala energetski prehod in uporabo prihodnjih virov energije, so kapitalsko zelo intenzivna in dolgoročna, zato so strokovna srečanja pomemben kompas pri sprejemanju odgovornih strateških odločitev in pomagajo k zmanjševanju tveganj napačnih odločitev,« je uvodoma dejal Rotar. Pri tem ne gre le za posamezne gospodarske projekte, temveč za projekte širšega nacionalnega pomena, saj poleg zmanjševanja emisij prispevajo k višji kakovosti bivanja, večji zanesljivosti za poslovne partnerje in večji odpornosti držav, ki takšno infrastrukturo razvijajo. Ob tem je dodal, da vprašanja oskrbe ladij z električno energijo in uporabe alternativnih goriv niso več abstraktna razprava o prihodnosti, ampak vse bolj konkretne zahteve, na katere se morajo pristanišča pravočasno pripraviti.
Luka Koper kot projektni partner sodeluje pri dveh evropskih projektih, ki se teh vprašanj lotevata z različnih strani. BREEZE (Berth Electricity for Zero Emission in Ports) povezuje devet partnerjev iz osmih evropskih držav in je namenjen izmenjavi znanja, dobrih praks ter iskanju tehničnih, poslovnih in regulatornih rešitev za učinkovitejše uvajanje oskrbe ladij z električno energijo z obale (OPS). SUPERALFUEL pa se osredotoča na alternativna goriva v pomorskem prometu ter predvsem na vprašanja njihove varnosti, izvedljivosti in trajnostne uporabe v pristaniščih Jadransko-jonske regije.
Da ima energetski prehod za Koper tudi zelo neposredno lokalno razsežnost, je opozoril župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. »Za nas je prehod v bolj trajnosten pomorski promet vprašanje kakovosti življenja v mestu, dolgoročne konkurenčnosti pristanišča in prihodnosti celotnega območja,« je poudaril. Po njegovih besedah razvoja mesta in pristanišča ni mogoče obravnavati ločeno, pri prihodnjem razvoju pa ne bo pomembno le, koliko tovora pristanišče pretovori, temveč tudi, kako se ta tovor prevaža in s kakšnimi vplivi na okolje.
Tina Sinkovič Mutec z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko je predstavila evropski in nacionalni zakonodajni okvir za vzpostavljanje infrastrukture za alternativna goriva, v okviru tega tudi zahteve evropske uredbe AFIR, po kateri morajo pristanišča omrežja TEN-T do konca leta 2029 zagotoviti ustrezne zmogljivosti za oskrbo ladij z električno energijo z obale. V osnutku nacionalnega okvira politike so za Koper predvidena štiri priklopna mesta za kontejnerske ladje s skupno močjo 20 MW in dve za potniške ladje s skupno močjo 22 MW. Ključni pogoj za njihovo vzpostavitev pa je nova razdelilno-transformatorska postaja 110/20 kV in ustrezna povezava s prenosnim omrežjem.
Udeleženci dogodka so danes lahko prisluhnili tudi izkušnji pristanišč, ki so OPS že uvedla. Predstavnik vodilnega partnerja projekta BREEZE, dr. Sicco Rah iz hamburškega Ministrstva za gospodarstvo, delo in inovacije, vodilnega partnerja projekta, je poudaril, da enotne tehnične rešitve za vsa pristanišča ni, razlikujejo se tako njihove prostorske razmere kot energetska omrežja, načini upravljanja in poslovni modeli. Hamburg je z uvajanjem OPS začel že leta 2016, po njegovih navedbah pa so leta 2025 z uporabo električne energije z obale zmanjšali emisije CO₂ za približno 8.000 ton.
Pri alternativnih gorivih je slika še precej bolj odprta. Prof. Ernesto Salzano z Univerze v Bologni, ki je predstavil aktivnosti projekta SUPERALFUEL, je opozoril, da trajnosti novih goriv ni mogoče presojati samo skozi njihove okoljske učinke. »Govorimo o precej širši perspektivi – o varnosti, ekonomiki, okoljskih učinkih in dejanski izvedljivosti posameznih rešitev,« je poudaril, ter dodal, da pomemben del projekta predstavlja tudi usposabljanje ljudi, ki bodo z novimi gorivi v prihodnje delali.
Na spremembe v pomorskem prometu je opozoril tudi dr. Peter Vidmar, dekan Fakultete za pomorstvo in promet. Ladje na alternativna goriva že prihajajo v pristanišča, medtem ko se oskrbovalne verige in pristaniška infrastruktura novim zahtevam ne prilagajajo tako hitro. Izpostavil je, da bo poleg tehničnih rešitev ključno tudi vprašanje varnosti in družbene sprejemljivosti novih tehnologij, še posebej v pristaniščih, ki so umeščena neposredno ob mesto. Pomembni bodo zato zgodnja komunikacija, transparentne ocene tveganj ter ustrezno usposabljanje zaposlenih.
Andrej Hrabar, okoljski manager v Luki Koper, je predstavil konkretne priprave koprskega pristanišča na uvedbo OPS. Trenutna priključna moč pristanišča znaša približno 10 MVA, prihodnje potrebe pa so ocenjene na približno 80 MVA, zato bo nova energetska infrastruktura eden ključnih pogojev za nadaljnjo elektrifikacijo. »Glavna učinka OPS bosta zmanjšanje emisij in hrupa. Ker živimo zelo blizu pristanišča, je to pomembno tudi za lokalno skupnost,« je poudaril. Ob tem ostajajo odprta tudi vprašanja prihodnjega poslovnega modela – od upravljanja sistema in financiranja do oblikovanja cen električne energije za ladje.
Luka Koper se na energetski prehod pripravlja tudi z elektrifikacijo pristaniške mehanizacije, povečevanjem lastne proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn ter drugimi ukrepi za zmanjševanje porabe energije in emisij. Pri alternativnih gorivih pa je, kot so pokazale tudi razprave na dogodku, ključno predvsem pravočasno ustvarjanje znanja in strokovnih podlag. Danes namreč še ni mogoče zanesljivo napovedati, katera goriva in katere tehnologije bodo v pomorskem prometu dolgoročno prevladale.
Prav temu sta namenjena tudi projekta BREEZE in SUPERALFUEL. Ne vključujeta gradnje infrastrukture, temveč izmenjavo znanja, preverjanje različnih tehničnih in poslovnih modelov, pripravo varnostnih analiz ter strokovnih podlag, na katerih bodo pristanišča in drugi deležniki lahko sprejemali prihodnje investicijske odločitve.
