V času trajanja pobude je šestčlanska ekipa skupaj prekolesarila 1.477 kilometrov, na delo s kolesom prišla kar 175-krat, prihranila 265 evrov, porabila 44.310 kalorij ter v primerjavi z vožnjo z avtomobilom v ozračje izpustila kar 177 kilogramov manj CO₂.

Pobudnik sodelovanja v projektu, Sanel Fejzić, ki od prvega dne zaposlitve v Luki Koper v službo prihaja s kolesom, je ob zaključku pobude povedal:
»Ko sem opazil pobudo, se mi je zdela odlična priložnost, da zberemo ekipo sodelavcev, ki že kolesarimo v službo, in skupaj naredimo nekaj dobrega zase ter za okolje. Želel sem spodbuditi ekipni duh in motivacijo, saj je lažje vztrajati, ko veš, da si del ekipe. Izkazalo se je, da to res deluje – sam sebi lahko hitro najdeš izgovor, ekipe pa ne želiš pustiti na cedilu.«
Ob tem je izpostavil tudi izboljšave, ki jih je Luka Koper uvedla za kolesarje: »Pohvalil bi skrajšanje trirogeljnika, saj lahko zdaj kolesarji vstopimo na parkirišče brez dvigovanja kolesa, kar precej olajša vsakodnevno pot v službo.«
Po njegovih besedah ima kolesarjenje številne prednosti: »Vsak dan poskrbiš za gibanje in zdrav življenjski slog, prihraniš denar, pogosto pa tudi čas. Zaradi prometnih konic domov s kolesom pogosto pridem hitreje kot z avtomobilom. Pomembno je tudi zavedanje, da prispevaš k čistejšemu okolju. Upam, da se bo prihodnje leto za sodelovanje odločilo še več zaposlenih.«
Svojo izkušnjo sodelovanja v pobudi je delila tudi Nataša Kobal, ki v službo kolesari že 11 let:
»K sodelovanju me je povabil Sanel in seveda sem bila takoj za. Tako kot sem z veseljem sodelovala v izzivu Luških 10.000 korakov, me je pritegnila tudi ta pobuda. Odkar živim v Olmu, večino opravkov in tudi pot v službo opravim s kolesom. Imam dve kolesi, staro mestno kolo, na katerem imam dve priročni košari, s tem večinoma prihajam v službo. Poleg tega pa imam še treking kolo, ki je namenjeno rekreativnemu kolesarjenju. Kolo je zame praktična izbira – izogneš se gneči na cesti, pripelješ se skoraj do vrat, zraven pa narediš še nekaj dobrega zase. Tudi v poletni vročini raje sedem na kolo kot v razgret avto.«
Podobno razmišlja tudi Borut Šuligoj, ki za pot v službo že 12 let izbira kolo:
»Ker živim le nekaj kilometrov od službe, se mi zdi uporaba avtomobila za tako kratko razdaljo nesmiselna. Poleg tega je na skoraj celotni relaciji urejena kolesarska pot. S kolesom sem pogosto tudi hitrejši, sploh v vročih poletnih mesecih, ko je na cesti veliko gneče. S kolesom lažje opravim tudi vsakodnevne opravke po službi, saj mi ni treba iskati parkirišča, hkrati pa naredim nekaj dobrega za svoje zdravje in prispevam k čistejšemu okolju.«
Uspeh luške ekipe je še en dokaz, da lahko tudi majhne spremembe vsakodnevnih navad pomembno prispevajo k bolj zdravemu življenjskemu slogu, trajnostni mobilnosti in zmanjševanju vplivov na okolje.