»Kljub zaostrenim razmeram smo se v družbi uspeli prilagoditi novim okoliščinam, ohranili smo vse tri direktne kontejnerske servise iz Daljnega vzhoda ter v tem času izkoristili nove poslovne priložnosti. Hkrati smo s strani ključnih ladjarjev dobili zagotovila, da Koper tudi v prihodnje ostaja pomembna vstopna točka v Srednjo Evropo,« je poslovanje v prvih treh mesecih leta 2024 na kratko strnila predsednica uprave Nevenka Kržan. Ob tem je pojasnila, da smo v družbi določene negativne vplive na poslovanje predvideli že ob pripravi poslovnega načrta za 2024, a smo kljub temu večino načrtovanih finančnih kazalnikov poslovanja v prvem tromesečju presegli. Glede na navedeno in kompleksnost razmer lahko zato prvi kvartal leta ocenjuje kot uspešen.
Čisti prihodki od prodaje so dosegli 79,4 milijona evrov in so bili nižji od načrtovanih za 4 odstotke ter nižji od doseženih čistih prihodkov od prodaje v prvem četrtletju preteklega leta za 1 odstotek. V sestavi prihodkov so bili glede na preteklo leto višji prihodki iz naslova večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter drugih dodatnih storitev na blagu, medtem ko so se zaradi krajšega časa zadrževanja kontejnerjev in drugega blaga na skladišču prihodki iz naslova skladiščnin znižali.
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 17,8 milijona evrov in je bil za 2 milijona evrov oz. 13 odstotkov višji od načrtovanega. Na to so vplivali za 7 odstotkov nižji stroški poslovanja, predvsem na račun nižjega števila zaposlenih od načrtovanega, nižjih stroškov storitev, ki so odvisni od količine pretovora in nižjih stroškov energentov. Glede na enako obdobje preteklega leta je bil poslovni izid iz poslovanja (EBIT) nižji za 9 odstotkov, na kar je poleg nižjih prihodkov iz skladiščenja vplival predvsem dvig stroškov dela. Čisti poslovni izid je dosegel 15,4 milijona evrov, kar je 9 odstotkov nad načrtom in 7 odstotkov manj v primerjavi z lanskim obdobjem.
Počasnejša rast gospodarstva od pričakovane in negotove razmere na Bližnjem vzhodu so se po pričakovanjih odrazile na nekoliko nižjem ladijskem pretovoru. Ta je v prvem četrtletju znašal 5,3 milijona ton, kar je 7 odstotkov manj glede na prvo četrtletje leta 2023 in 9 odstotkov manj glede na načrt. Pretovor kontejnerjev je dosegel 256.240 TEU, kar je 8 odstotkov manj kot v prvem kvartalu lanskega leta, pretovor avtomobilov pa je znašal 189.855 enot, oz. 18 odstotkov manj.
Na obe blagovni skupini so vplivale uvodoma opisane zahtevane razmere, pri avtomobilih pa posledično še slabša prodaja na določenih trgih.
Pretovor blagovne skupine sipki in razsuti tovori je bil v primerjavi z enakim obdobjem leta 2023 za 18 odstotkov nižji, predvsem na račun manjšega pretovora premoga, medtem ko je bilo gnojil, pšenice in fosfatov (sipki) več kot v enakem obdobju lani. Na segmentu generalnih tovorov smo dosegli 10 odstotno rast, predvsem na račun višjega pretovora jeklenih izdelkov in opreme ter večjega izvoza lesa, za 3 odstotke več pa je bilo tudi tekočih tovorov.
Skladno z letnim in strateškim poslovnim načrtom, ki smo ga sprejeli konec lanskega leta, smo v družbi nadaljevali z aktivnostmi za povečanje pristaniških zmogljivosti in temu namenili 11,1 milijona evrov, kar je 38 odstotkov več kot v prvem kvartalu lanskega leta. Nadaljevali smo z gradnjo 12. priveza drugem pomolu in premikom skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu. Aktivni smo bili tudi pri trajnostnih naložbah – teh je bilo za 4,5 milijona – saj smo na skladiščih za generalne tovore postavili fotonapetostno elektrarno moči 3,3 MW, eno največjih v Sloveniji.
