Cene plina in nafte so se v zadnjem času zaradi vojne v Ukrajini precej zvišale. Številnim zahodnim državam, ki so odvisne od Rusije, to že povzroča težave, saj nadomestnih poti ni mogoče vzpostaviti čez noč. Skozi Luko Koper sicer ne pretovarjamo surove nafte, ampak le naftne derivate, drugače je v soseščini. Tržaško pristanišče je po pretovoru surove nafte največje v Italiji. Podjetje Siot, ki upravlja 753 kilometrov dolg naftovod Trst-Ingolstadt, z nafto 100% oskrbuje dve nemški regiji – Bavarsko in Baden-Württemberg, zadosti tudi 90 % potreb Avstrije in 50 % Češke.
Tržaški terminal pretovori 45 % nafte, ki jo pripeljejo iz ruskih pristanišč. Vendar zgolj 3 % te količine prihaja iz ruskih vrtin.
Direktor družbe Siot Alessio Lilli je za italijanski Il Piccolo nedavno poudaril, da terminal pretovori 45 % nafte, ki jo v Trst pripeljejo iz ruskih pristanišč. Vendar zgolj 3 % te količine prihaja iz ruskih vrtin, ostalo iz azerbajdžanskih in kazahstanskih pristanišč.
Tekoči tovori v sosednjih pristaniščih
V Trst je lani vplulo 425 tankerjev s surovo nafto, leta 2019 (pred pandemijo) 465. V Koper je lani priplulo 139 tankerjev, leta 2019 pa 172. Če odštejemo surovo nafto (37,2 milijona ton), so v tržaškem pristanišču lani pretovorili približno 200.000 ton ostalih tekočih tovorov.
Po podatkih reške pristaniške uprave so lani pretovorili 6,8 milijona ton tekočih tovorov, leta 2020 8,1 milijona ton, medtem ko so leta 2019 pretovorili skupno 6,6 milijona ton tekočih tovorov. Terminal za tekoče tovore obsega del Omišaljskega zaliva na Krku. Terminal JANAF je z zaledjem Hrvaške povezan s plinovodom s kapaciteto 34 milijonov ton na leto. Od januarja lani tam deluje tudi terminal za utekočinjen naftni plin, na katerega računa tudi Slovenija pri zmanjševanju vpliva ruskega plina.
V Luki Koper pretovarjamo naftne derivate in ne surove nafte. Če smo v času (leta 2019) pred izbruhom epidemije koronavirusa pretovorili 4,3 milijone tekočih tovorov, se je v letih 2020 in 2021 ta številka precej zmanjšala na 3,3 milijone ton. Vpliv pandemije je bil neposreden, trpela je predvsem letalska industrija. Poraba naftnih derivatov se je zmanjšala, manj je bilo letalskega goriva (JET A1).
