Po podatkih, ki jih je pripravil portal statista.com, je januarja leta 2021 svetovna ladijska transportna flota štela skupno več kot 55 tisoč ladij. Največ je tistih za generalne tovore (27 %), sledijo ladje z razsutimi tovori, tankerji s surovo nafto, RO-RO ladje in križarke, tankerji za kemikalije in kontejnerske ladje. Podatki iz leta 2020 kažejo, da je povprečna starostna doba vseh ladij skupaj dobrih 20 let.
Ponovna uporaba železa
Najbolj znana je verjetno industrija recikliranja ladij, ki ima že dolgo brado. V zgodovini so takrat lesene odslužene ladje preprosto sežigali. S pojavom novih, večinoma železnih ladij pa je prišlo do ponovne uporabe materiala.
Železo po razrezu ladje večinoma v valjarnah in jeklarnah pretopijo in uporabijo za številne druge izdelke, kot so cevi, ingoti, plošče, jeklene palice ipd. Predvsem na ravni Evropske unije postopke recikliranja ladij regulira obsežna zakonodaja.
V letu 2021 strm padec v številu razrezanih ladij
A tudi ladijska industrija se spreminja. Prelomno leto, vsaj statistično gledano, je bilo leto 2021. Po podatkih International Transport Journala, kjer so analizirali spremembe in trende na trgu, je večja potreba po kontejnerskih ladjah in ladjah z razsutim tovorom povzročila močan upad razstavljanja ladij. Trg kontejnerskih ladij je tako zabeležil kar 87% padec v številu razrezanih ladij; predlani 83, lani le še 11. Občuten padec so zaznali tudi pri prodaji tankerjev, v lanskem letu je bilo v razrez prodanih 55 % manj tankerjev kot leto prej.
»Zeleno recikliranje ladij«
V prizadevanju za bolj zeleno in trajnostno ravnanje se je pojavil nov način recikliranja ladij. Z zelenim recikliranjem zmanjšujejo količino odpadkov, hkrati pa preprečujejo, da bi odpadni materiali onesnaževali okolje.
Ena od ključnih prednosti je, da varno odstranijo tiste dele ladij, ki so škodljivi za okolje in življenje ljudi. To počnejo v »zelenih« reciklažnih centrih, ki nudijo varno delovno mesto za zaposlene. Ponovno uporabijo tiste dele ladje, ki jih je mogoče uspešno izkoristiti za izdelavo novih ladij.
Muzeji, kongresni centri, plavajoči hoteli, …
Reciklaža pa ni edini način za novo življenje odsluženih ladij. Zanimive so zgodbe križark, ki so tudi po koncu svoje kariere prava atrakcija. Nekatere ostanejo trajno privezane in služijo kot muzeji, druge pa odprejo vrata kot prenovljeni plavajoči hoteli ali restavracije.
Japonska transportna ladja Super Servant 3 (zgoraj na fotografiji), zgrajena leta 1982, je letos dobila povsem novo podobo. Dizajner Timur Bozca je dotrajano tovorno ladjo spremenil v luksuzno jahto s plavalnim bazenom, teniškim igriščem, zunanjo kinodvorano, štirimi akvariji in številnimi ostalimi zanimivimi dodatki na željo lastnika.
