Kontejnersko obalo na južnem delu prvega pomola smo podaljšali za 100 metrov. V okviru obsežne investicije še naprej urejamo skoraj 25.000 kvadratnih metrov površin za odlaganje kontejnerjev. Ko bodo nove skladiščne površine nared, bo to v prihodnje, skupaj z ostalimi naložbami, prineslo tudi večjo kapaciteto, in sicer 1,5 milijona TEU na leto.
Nov vhod za kamione na stičišču Bertoške in Ankaranske vpadnice, ki je zaživel v lanskem letu, je že tretji vhod v pristanišče. Namenjen je predvsem tovornjakom s kontejnerji, ti pa predstavljalo več kot polovico tovornjakov, ki letno vstopijo v pristanišče. Z bertoškim vhodom smo poskrbeli za boljšo notranjo logistiko in prometno varnost ter hkrati razbremenili mestne vpadnice.
Leto 2021 je bilo posebno tudi zaradi nove garažne hiše s kapaciteto 6.000 vozil, ki smo jo uradno odprli lanskega maja. Avtomobili so strateški tovor, zato smo v zadnjih letih za povečanje kapacitet izpeljali več naložb. Na avtomobilskem terminalu lahko trenutno skladiščimo 44.000 vozil, od tega 10.000 na pokritih površinah, približno 34.000 pa na odprtih parkiriščih.
V letu 2021 smo med drugim nabavili več kosov talne mehanizacije. Za generalne tovore smo nabavili več vrst viličarjev, od manjših električnih do večjih 7-tonskih ter nizkopresečne prikolice za prevoz težjih kosov (npr. kovinskih kolutov). Kontejnerski terminal je v uporabo dobil še več terminalskih vlačilcev in manipulatorjev za prazne kontejnerje. Na sipkih in razsutih tovorih so se okrepili z novimi kolesnimi nakladalci.
Vlada RS je v lanskem letu spremenila Uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture. Sprememba se nanaša na razširitev koncesijska območja pristanišča za nekaj več kot 36 ha, in sicer na morskem delu za 21 ha, na kopnem pa za 15 ha.
Slovenija je prva članica Evropske unije v vzhodnem Sredozemlju, ki je pripravila in sprejela Pomorski prostorski plan (PPP). Najpomembnejša novost za nas je ta, da lahko izkopani material od poglabljanja morskega dna premeščamo nazaj v morje. Gre za trajnosten pristop, ki ga uporabljajo tudi ostala pristanišča po svetu in ki nam bo omogočal nadaljnji razvoj pristanišča skladno s svetovnimi trendi v logistiki – predvsem prihod vse večjih ladij z večjim ugrezom.
