Na dogodku, ki ga je bilo moč spremljati tudi v živo na medmrežju, smo predstavniki logističnih podjetij predstavili vse najboljše, kar slovenska logistika premore. Glede na to, da smo nagovarjali predvsem prekomorsko tujo poslovno javnost, je bil poudarek predvsem na geografski poziciji Slovenije, ki predstavlja najkrajšo povezavo med trgi onstran Sueškega kanala in srednjo Evropo. Glede na to, da temelji celotna predstavitev Slovenije na Expoju v smeri zelene in okolju prijazne destinacije, smo tudi slovensko logistiko predstavili v tej luči. Najkrajša pot med srednjo Evropo in vzhodom pomeni namreč tudi manjše izpuste ogljikovega dioksida. Plovba od Sueza do Kopra je kar 4141 km krajša in samo ena ladja, povprečne velikosti in ob povprečni hitrosti izpuhne v zrak kar 687 kg CO2 manj kot če bi plula do Hamburga.
Polega tega ima Slovenija tudi visok delež tovora na železnici, predvsem na področju tranzitnega prometa, to pa pomeni 3,5 krat manjše izpuste CO2 v primerjavi s cestnim prevozom, če merimo v enotah ton na kilometer. Prav zaradi tega Slovenija v zadnjih letih veliko investira v prenovo železniškega omrežja in v nove proge. Od leta 2015 do danes je tako vložila že več kot 3 milijarde evrov. V tej številki še ni vključen novi tir med Koprom in Divačo, ki so ga začeli graditi v lanskem letu.
Slovenska logistika ni samo pristanišče in železnica. Je tudi letališče v Ljubljani, kjer prav tako pretovarjajo različne vrste blaga. Je cestni prevoz, ne le izrednih tovorov, ampak tudi potnikov. Je skladiščenje, s številnimi distribucijskimi centri in še mnogo več. Po ocenah SPIRITa je v logistični dejavnosti krepko čez tri tisoč podjetij in 39 tisoč zaposlenimi, ki skupaj ustvarijo letno več kot pet milijard prihodkov.
