»Dvomesečna izkopavanja na območju bodočih površin Luke Koper bodo končana v drugi polovici aprila, obdelava pridobljenega gradiva pa do poletja,« je povzel Luka Rozman, vodja arheološke raziskovalne ekipe.
Zakaj sploh začnemo z arheološkimi raziskavami?
Določena območja so varovana s kulturnovarstvenim režimom, zato je treba tam pred pričetkom gradbenih del opraviti arheološke raziskave. Širše območje ankaranske bonifike je bilo naseljeno že v neolitiku (mlajši kameni dobi) in bronasti dobi, še pred 100 leti pa so bila tukaj solinska polja. Investitor (Luka Koper) se je odločil, da bo ta zemljišča uporabil za širitev svoje dejavnosti in prvi pogoj za to je, da se teren arheološko sprosti.
Kako veste, kje kopati?
Pred dvema letoma smo najprej sondirali celoten teren in s tem določili 6 izkopnih polj, kjer smo po sondažnih ugotovitvah in starih načrtih sklepali, da bomo našli tako ostanke solinarske arhitekture kot tudi elemente rimskodobne poselitve.
So kakšne posebnosti na tem območju?
Tukaj smo tako nizko, nadmorska višina je praktično enaka morski gladini, da bi nam lahko nagajala podtalna voda, a letos zaradi suše teh težav ni bilo. Najbolj problematična je bila zelo zbita zemlja, zato je bilo fizično delo kar naporno. Po odstranitvi zemlje in kamnite ruševine smo iz tal naposled izluščili zidove solinarskih hiš in kamnitih škarp vodnih kanalov ter pripadajoče najdbe.
Tehnologija napreduje. Bi že lahko nadomestila klasično ročno delo?
V stroki na splošno velja, da se v arheološke depozite posega čim manj, saj so s tem tudi najmanj ogroženi. Če vendarle pride do gradbenega izkopa, ko bi bila kulturna dediščina uničena, si lahko s tehnologijo pred tem pomagamo, npr. pri ugotavljanju preteklih arhitekturnih ostalin. Pri tem uporabljamo georadar, ki deluje kot neke vrste rentgen. Različne tehnološke postopke uporabljamo pri določanju starosti predmetov, preverjanju uporabljanih materialov, izvoru predmetov … A rezultate še vedno preverjamo ročno s klasičnim kopanjem s krampi, lopatami, strguljami, metlicami.
Kaj ste pri tem raziskovanju našli?
Predvsem ostaline solinarske infrastrukture – tipičnih hiš, vodnih kanalov, speljanih mimo solnih polj, zapornic in kamnitih valjarjev. Prednost tokratne raziskave je, da raziskujemo nekaj, kar nekaj kilometrov stran dejansko še stoji. To so solinarski objekti v Strunjanskih in Sečoveljskih solinah. Med drobnimi najdbami izstopa beloprstena lončenina s potiskom orintalskega izvora, večje število pip za kajenje, novec, večinoma vse iz iz 18. in 19. stoletja. Naj omenim še, da smo dva metra pod naplavinami Rižane nedaleč stran našli za nas dragoceno lončeno posodico, ki izhaja iz obdobja med leti 1.000 in 1.300 pred našim štetjem.
Kaj se zgodi z najdbami?
Ostaline v celoti izkopljemo in skrbno dokumentiramo, geopozicioniramo njihovo lokacijo, naredimo tudi 3D modele za analizo. Kadar se investitor odloči, da bo kopal teren in posegal v arhitekturne ostanke, moramo vzeti iz zemlje vse, tudi zidove. V nasprotnem primeru jih pokrijemo s filcem in zasujemo. Tako bo tudi tu, saj boste površino le utrdili in asfaltirali, zato bodo najdbe v globini ohranjene za zanamce. Drobne najdbe bomo po temeljiti obravnavi oddali v pristojni muzej, kjer bodo na ogled splošni javnosti.
Zgodovino pod našimi nogami torej skupaj oživljamo …
Sodelovanje z Luko Koper je zelo kooperativno, podjetje se zaveda svoje vloge, ki jo ima v lokalnem okolju ter v svetu, in rade volje vlaga v ohranjanje kulturne dediščine. Sodelovanje med gospodarstvom in kulturo v tem primeru poteka odlično, zato lahko z delom in odkritji razvijamo našo znanost, hkrati pa vračamo okolju in ohranjamo identiteto kraja ter ljudi.
