Luka Koper ima velike neposredne in posredne učinke na slovensko gospodarstvo. Prvi se kažejo v ustvarjeni dodani vrednosti v pristaniški dejavnosti (logistične storitve, prekladanje, notranji transport, skladiščenje) in podpornih pristaniških dejavnostih, kot so pilotaža, vleka, oskrba ladij, vzdrževanje ladij, privezovanje, delo pomorskih agentov, kamionski terminal ipd. Posredni učinki se kažejo predvsem v dodani vrednosti dejavnosti špedicije, prevozništva, gradbenih, tehničnih, bančnih, zavarovalnih storitev ter storitev javne uprave. Da ima koprsko pristanišče velik vpliv na življenja številnih ljudi tako v neposredni okolici kot širše, pa je potrdila že raziskava Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) iz leta 2020.
Na račun države dobrih 35 milijonov evrov
Luka Koper širše družbeno okolje podpira na več načinov, eden ključnih so nedvomno visoki finančni vložki. Sponzorstva, donacije, plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, koncesijska dajatev ipd. Vse to so kanali, skozi katere koprsko podjetje okolju in skupnosti vrača tisto, na kar s svojo dejavnostjo posredno vpliva. V lanskem letu je družba koprski in ankaranski občini plačala skoraj 3,6 milijona evrov koncesije. Enak znesek v sklopu koncesije je plačala tudi državi, poleg tega še 0,4 milijona evrov vodnega povračila. Hkrati je družba skozi takso na pretovor za izgradnjo drugega tira Divača–Koper državi odštela še dodatnih 5,3 milijona evrov.
Za uporabo stavbnega zemljišča je koprski in ankaranski občini skozi nadomestilo namenila še dodatnih 6,6 milijona evrov sredstev. Kot lastnica delnic je Mestna občina Koper deležna tudi dividend, ki jih izplačuje družba Luka Koper – letos že deseto leto zapovrstjo. V zadnjih petih letih je koprska občina iz tega naslova prejela več kot 2,5 milijona evrov. Tudi država je kot lastnica delnic (Republika Slovenija, Slovenski državni holding ter Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja) samo v lanskem letu prejela izplačilo dividend v višini 10,7 milijona evrov. Luka Koper je v 2021 prispevala v državno blagajno še 5,5 milijona evrov davka na dobiček in 9,9 milijona evrov davščin in prispevkov iz naslova prejemkov zaposlenih.
Več kot 7.000 delovnih mest
Pred dvema letoma je Luka Koper pri GZS naročila študijo vplivov pristaniške dejavnosti na slovensko gospodarstvo med letoma 2009 in 2018. Pristaniška dejavnost je za vsak ustvarjen evro dodane vrednosti prispevala še skoraj enkrat toliko k dodani vrednosti v ostalih dejavnostih. Še večji je pomen pristaniške dejavnosti za Obalno-kraško regijo, saj je ta tudi velik zaposlovalec in predstavlja kar 15 % delovnih mest v regiji.
Ker so od Luke Koper odvisni marsikatero podjetje, številne službe in življenja ljudi, si v podjetju prizadevamo ohraniti visoko produktivnost in vodilno vlogo pristaniškega operaterja v tem delu Evrope. Prav zato smo v minulih dveh letih močno povečali obseg naložb. Podaljšanje južnega dela prvega pomola, izgradnja dodatne garažne hiše, privezno mesto za RO-RO ladje, dodatni tovorni vhodi so le nekateri izmed največjih infrastrukturnih pridobitev. V letih 2020 in 2021 smo tako za naložbe v infrastrukturo in opremo namenili 120 milijonov evrov.
