Odprt dialog in gradnja zaupanja
Osrednje vprašanje okrogle mize, ki jo je povezoval mag. Rajko Bakovnik, je bilo, kako soupravljanju dati dejansko vsebino v vsakodnevnem delovanju podjetij. V razpravi so poleg Vojka Rotarja sodelovali dr. Robert Ličen iz Podjetniškega centra Pegasus, Gregor Hutar iz Leka, Maks Prokop iz Iskraemeca in mag. Matjaž Čemažar iz Domel Holdinga.
Sogovorniki so poudarili, da kakovostno partnerstvo temelji na odprtem dialogu, odzivanju na pobude, jasnem razumevanju vlog in pripravljenosti obeh strani na učenje. Medsebojno zaupanje se gradi v okolju, v katerem lahko predstavniki zaposlenih odkrito izražajo svoja stališča in opozarjajo na težave, vodstvo pa prisluhne tudi kritičnim mnenjem ter pojasnjuje razloge za svoje odločitve.
Dr. Robert Ličen je na podlagi izkušenj s sanacijo Steklarne Rogaška izpostavil pomen neposredne komunikacije in vključevanja zaposlenih v iskanje rešitev. Matjaž Čemažar pa je poudaril pomen pravočasnega obveščanja in pripravljenosti vodstva priznati tudi napačne odločitve.
Informacije in znanje kot temelj za izboljšave
Gregor Hutar je predstavil skupna izobraževanja vodstva in sveta delavcev v Leku, ki omogočajo boljše razumevanje nalog in pričakovanj obeh strani, ter poudaril pomen redne komunikacije tudi zunaj formalnih sej. Maks Prokop pa je predstavil delo strokovnih odborov v Iskraemecu, kjer predstavniki zaposlenih s pristojnimi službami obravnavajo poslovna vprašanja, kot so prenova variabilnega nagrajevanja in spodbujanje inovativnosti.
Pogled Luke Koper: urejeni procesi in kompetentni ljudje
Ob tehnoloških in demografskih spremembah, povezanih z digitalizacijo, avtomatizacijo, umetno inteligenco in kadrovskimi izzivi, postaja pravočasno vključevanje zaposlenih vse pomembnejše.
Vojko Rotar je opozoril na pomen pravočasne priprave na te spremembe ter izmenjave informacij s svetom delavcev in drugimi socialnimi partnerji. Soupravljanje je predstavil skozi tri medsebojno povezane ravni: pravice, urejene procese in kompetentne ljudi. Urejeni načini sodelovanja pomagajo ohranjati kontinuiteto tudi ob menjavah vodstev, dejansko vsebino pa jim dajejo ljudje in njihova pripravljenost za dialog.
Uspešnost podjetja in kakovost dela z roko v roki
Razprava je povezala dva ključna vidika: sposobnost podjetja za razvoj in prilagajanje spremembam ter kakovost delovnega življenja zaposlenih, ki ta razvoj omogočajo. Kot je poudaril mag. Rajko Bakovnik, je cilj soupravljanja krepitev zaupanja in produktivnejšega sodelovanja v korist uspešnejših podjetij in boljšega življenja zaposlenih.
Dr. Robert Ličen je opozoril tudi na razlikovanje med večjo produktivnostjo in večjo obremenitvijo zaposlenih. Poudaril je pomen izboljševanja organizacije dela in ustvarjanja pogojev za večjo učinkovitost, saj večji obseg dela z manjšim številom ljudi sam po sebi še ne zagotavlja razvojnega napredka. Sodelovanje zaposlenih je zato pomembno tudi pri presoji, kako poslovne spremembe vplivajo na vsakodnevno delo.
Sogovorniki so se strinjali, da soupravljanje zahteva prizadevanja obeh strani: vodstev, ki ustvarjajo pogoje za odprt dialog, in svetov delavcev, ki s poznavanjem razmer ter premišljenimi pobudami prispevajo k iskanju rešitev.
Skupno sporočilo razprave je bilo, da so kultura sodelovanja, ekonomska demokracija in odgovorno vodenje pomembni za konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Vrednost soupravljanja se pokaže predvsem takrat, ko zaposleni v odločitvah prepoznajo tudi svoj prispevek, sodelovanje pa postane reden del upravljanja podjetij.
