Osrednji del dogodka The New Centrality of the Adriatic Sea in the Age of Fragmentation (Nova osrednja vloga Jadranskega morja v dobi razdrobljenosti) je bila predstavitev nove študije italijanskega Inštituta za mednarodne politične študije (ISPI) o spreminjajoči se strateški vlogi Jadrana.
Dogodek so poleg predstavnikov pristanišč NAPA sooblikovali predstavniki evropskih institucij, Evropskega parlamenta ter stalnih predstavništev Slovenije, Italije in Hrvaške pri EU. V ospredju je bilo sporočilo, da Evropa v času geopolitičnih napetosti, motenj na tradicionalnih transportnih poteh in preobremenjenosti posameznih prometnih koridorjev potrebuje več zanesljivih povezav z globalnimi trgi. Severnojadranska pristanišča pri tem ne želijo nadomestiti tradicionalnih severnoevropskih pristanišč, temveč ponuditi dodatno južno vstopno pot, predvsem za trge srednje in vzhodne Evrope.
Udeležence je v imenu združenja NAPA, ki mu trenutno predseduje Luka Koper, nagovoril Borut Čok, vodja področja strateškega razvoja v Luki Koper. Poudaril je, da konkurenčnosti pristanišč danes ni več mogoče presojati zgolj po količini pretovorjenega blaga: »Evropski transportni sistem mora imeti zanesljive alternative, ko so tradicionalne poti pod pritiskom. Severni Jadran ima pri tem pomembno vlogo. Geografska lega je naša prednost, vendar sama po sebi ni dovolj. Konkurenčna pristanišča potrebujejo učinkovite železniške povezave, sodobno čezmejno infrastrukturo in dobro povezanost z evropskim prometnim omrežjem.« Ob tem je opozoril, da pristanišča niso več zgolj logistična infrastruktura, temveč imajo vse pomembnejšo vlogo tudi pri razvoju industrije, energetski varnosti, digitalni povezljivosti in odpornosti evropskega gospodarstva.
Tudi študija ISPI ugotavlja, da severni Jadran ni več le regionalna skupina pristanišč, temveč ima potencial, da se razvije v pomembno večnamensko evropsko prometno vozlišče. Njegovi ključni prednosti sta bližina trgov srednje in vzhodne Evrope ter možnost krajših pomorskih povezav z Azijo prek Sueškega prekopa v primerjavi s potmi do severnoevropskih pristanišč.
Za izkoriščanje tega potenciala bo ključen nadaljnji razvoj železniških in čezmejnih povezav. Čeprav pristanišča NAPA ležijo na stičišču evropskih prometnih koridorjev TEN-T, izzivi ostajajo predvsem infrastrukturna ozka grla, interoperabilnost železniških sistemov in povezave zadnjega kilometra. Zato pristanišča pozivajo, naj se strateški pomen severnega Jadrana ustrezno odrazi tudi v prihodnjih evropskih finančnih instrumentih in večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034.
Ključne ugotovitve študije ISPI
Ključne ugotovitve študije je v Bruslju predstavil Matteo Villa iz inštituta ISPI:
- Dodatna južna povezava z globalnimi trgi: Pristanišča NAPA lahko Evropi, zlasti državam srednje in vzhodne Evrope, ponudijo alternativno transportno pot ter prispevajo k večji razpršenosti trgovinskih poti in odpornosti dobavnih verig.
- Boljše infrastrukturne povezave: Geografska lega sama po sebi ni dovolj. Za izkoristek potenciala severnega Jadrana so ključni razvoj železniških in čezmejnih povezav, izboljšanje povezav zadnjega kilometra ter odprava ozkih grl na koridorjih TEN-T.
- Večja energetska varnost: Razvoj pristaniške, priobalne in zaledne energetske infrastrukture lahko prispeva k razpršitvi dobavnih poti in večji energetski varnosti, predvsem v državah srednje in vzhodne Evrope.
- Geopolitični pomen: Stabilna geopolitična lega in povezave z notranjostjo Evrope krepijo vlogo severnojadranskih pristanišč pri odpornosti transportnih sistemov in vojaški mobilnosti.
- Močnejša južna vrata Evrope: Bolje povezan severni Jadran lahko prispeva k bolj razpršenemu, odpornemu in strateško zanesljivejšemu evropskemu transportnemu sistemu.
