Globalna trgovina je v veliki meri odvisna od pomorskega prevoza, ki predstavlja hrbtenico svetovne oskrbovalne verige. V luči svetovnega premika k bolj trajnostnemu delovanju, predstavlja tudi v pomorskem prometu zmanjšanje emisij toplogrednih plinov velik izziv. Na strokovnem omizju v prijetnem ambientu Hotela Grand Koper so sodelovali predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, generalni direktor za srednjo in južno Evropo pri skupini A.P. Moller Maersk Ivić Vodopija, direktor pomorske agencije Centralog Rok Štrukelj, predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije Gracijan Necmeskal, dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Peter Vidmar in direktor Uprave RS za pomorstvo mag. Jadran Klinec, ki so se posvetili izzivom in priložnosti, ki jih pomorski logistiki prinaša skrb za bolj trajnostno prihodnost.
V Luki Koper, družbi, ki upravlja edino slovensko tovorno pristanišče, smo konec leta 2023 sprejeli nov strateški poslovni načrt za obdobje od 2024 do 2028, v katerem smo kot enega ključnih ciljev opredelili prav prehod na podnebno nevtralnost. »Zgodba o trajnostnem razvoju v Luki Koper ni nova, je pa v zadnjih letih precej aktualna. Že od začetka smo si postavili zelo visoke standarde in do danes pridobili šest pomembnih certifikatov. Aktivno smo se lotili tudi elektrifikacije mehanizacije – luških strojev, postopoma pa si prizadevamo za krepitev deleža energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Vse s ciljem, da bomo do leta 2030 zgradili sončne elektrarne skupne moči 10,5 MW, kar bo zadoščalo za pridobivanje 25 % takrat porabljene električne energije,« je o aktivnostih koprskega pristanišča povedala predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan.
Kot je še izpostavila, je najpomembnejši projekt naslednjega petletnega obdobja vzpostavitev infrastrukture za priklop ladij na električno energijo neposredno z obale. »Prvi korak predstavlja zagotavljanje dovolj električne moči, ki bo omogočila nemoteno delovanje vseh sistemov in opreme, kot tudi zagotavljanje el. energije za potrebe ladij v pristanišču. Skupaj z ELES-om vodimo projekt, v okviru katerega bomo zgradili RTP postajo pred pristaniščem, sočasno pa bomo začeli graditi tudi vso infrastrukturo znotraj pristanišča.«
Ne samo pristanišča, tudi ladjarji so zavezani k sprejemu ključnih ukrepov, ki bodo prispevali k zmanjšanju ogljičnega odtisa in postopnem prehodu na alternativna pogonska goriva. »Ena prvih ladij na zeleni metanol je lani poleti vplula v Koper. Upamo, da bo takih ladij v prihodnosti še več. Pri Maersku se trudimo, da celoten servis usmerjamo v zeleni prehod. V našo floto bomo vključili 25 ladij na zeleni metanol – pet jih že pluje, ostale smo naročili. Ker je pridobivanje tega energenta zaradi pomanjkanja surovin oteženo, so konec leta naročili dodatnih 20 kontejnerskih ladij, opremljenih z dvojnim gorivnim motorjem na utekočinjeni zemeljski plin – LNG,« je o aktivnostih enega največjih ladjarjev na svetu in izzivih, s katerimi se soočajo, pojasnil generalni direktor Maersk za srednjo in južno Evropo Ivić Vodopija.
Tudi v prizadevanjih družb za križarjenje je v ospredju doseganje neto ničelnih emisij v pomorski industriji: »Ta prizadevanja niso samo posledica zakonodaje ali regulative, ampak tudi zahteve potnikov in nenazadnje tudi samih destinacij, ki si želijo biti zelene. Tudi zato ladjarji nenehno iščejo nove, zelene rešitve. Nekateri ladjarji se usmerjajo v utekočinjeni plin, drugi na metanol, spet tretji na amonijak. Nekateri skandinavski ladjarji pa so že vzpostavili ladje na hibridne električne pogone. Vedeti tudi moramo, da so ladje, grajene v zadnjih desetih letih, že opremljene z vso potrebno opremo za priklop na obalno električno omrežje. Veliko več izzivov je pri gradnji same infrastrukture,« je povedal direktor pomorske agencije Centralog Rok Štrukelj.
Gracijan Necmeskal, predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije, je med drugim izpostavil vlogo železnic: »Pred vsemi je še nekaj ključnih področji, ki jih moramo urediti, eno od teh je nedvomno dostava blaga do končnih kupcev. Veliko govorimo o izgradnji drugega tira in dejstvo je, da ga zelo težko pričakujemo. Trenutno je razmerje pretovora cesta-železnica v prid cestnemu prometu, v zadnjem obdobju se to ne izboljšuje. In tu imamo vsi skupaj še nekaj priložnosti.«
Prehod v ogljično nevtralno gospodarstvo zahteva prilagoditev znanstvene in pedagoške sfere, saj so za uspešno izvedbo potrebna nova znanja in kompetence. Dekan Fakultete za pomorstvo in promet dr. Peter Vidmar se je strinjal, da bo v naslednjem obdobju ključen doseg konsenza glede uporabe alternativnih goriv: »Med deležniki pomorskega prometa trenutno potekajo diskusije, katera alternativna goriva – npr. metanol, vodik, amonijak – so najbolj primerna. Na prvi pogled naj bi industrija imela več možnosti glede izbire in vgradnje teh novih pogonov, dejansko pa proizvajalci teh sistemov želijo predvsem vedeti v katero smer razvijati tovrstne pogone. Sistemi na različna goriva so namreč med seboj popolnoma različni. Kar je seveda pomembno, če jih želimo spraviti na trg, v neko res masovno, serijsko proizvodnjo. Večina teh projektov je danes še v pilotni fazi.«
Mag. Jadran Klinec, direktor URSP, je izpostavil, da je zakonodajni okvir EU o podnebnem prehodu v pomorstvu širok in se ne osredotoča samo na izpuste toplogrednih plinov (CO2), ampak tudi številne druge vplive: »Poleg zmanjševanja toplogrednih plinov je zelo pomembno tudi zmanjševanje žveplovih in dušikovih oksidov. Tu imamo še zelo pomembno področje varovanja morja, ki vključuje nedovoljene izpuste sivih in zaoljenih vod, podvodni hrup, ladijske odpadke in reciklažo odsluženih ladij«. Glede uporabe alternativnih goriv je opozoril, da trenutno še ni razdelanih natančnih procedur v primeru nesreč z ladjami na tak pogon, saj je denimo gašenje metanola drugačno od gašenja ogljikovodikov, zato čaka deležnike na tem področju še nekaj dela.
