Od kdaj in kako v pristanišču merimo hrup?
Klara: V Luki Koper kontinuirano merimo hrup od leta 2007 na treh mestih, proti Kopru, Ankaranu in Bertokom. Merilne postaje merijo skupni hrup in beležijo zvočni in časovni zapis, zato lahko za vsak dogodek raziščemo, ali gre za dejanski hrup iz luke ali zunanji vpliv – vremenske razmere, promet, narava in živali … Standardi za merilno opremo in sam postopek izvedbe so zelo natančno predpisani, tako da dobimo uravnotežene rezultate glede na realno občutljivost človekovega ušesa.
Se lahko primerjamo s podobnimi »objekti« ali lukami?
Klara: Luka Koper po ravneh hrupa ne odstopa bistveno od industrijskih objektov, s katerimi lahko pristanišče najlažje primerjamo. Specifična stvar pri vas je, da ne morete popolnoma vplivati na skupni hrup. Nadzorujete le svoje vire, ladij pa ne, čeprav so te pri vas. Slovenska zakonodaja ladij sicer ne šteje med vire hrupa, jih pa ljudje slišijo. S tujimi pristanišči pa direktnih primerjav nimamo, saj res redka izvajajo take meritve kot v Kopru.
Kmalu bomo pričeli z meritvami podvodnega hrupa v akvatoriju Luke Koper, ki smo se ga lotili na lastno pobudo.
Kako zmanjšujemo hrup?
Klara: Sanacijo hrupa lahko izvajamo na treh ravneh: najbolj učinkoviti so primarni ukrepi na samem viru hrupa, druga raven je postavljanje ovir na poti širjenja, recimo s pregradami, z drevesi, gradnjo stavb … Tretja raven so ukrepi pri samem sprejemniku, v prostoru so to glušniki, na prostem pa recimo fasade hiš, okna in podobno.
Andrej: Delamo na vseh treh področjih. Veliko vlagamo v sodobno mehanizacijo za pretovor, nabavljamo stroje na električni pogon, na ostalih smo zvočno izolirali strojnice, zamenjali agregate. Na kontejnerske prikolice nameščamo gumijaste zaščite, kar preprečuje stik kovin, obnavljamo manipulacijske poti in še in še. Veliko se posvečamo tudi elektrifikaciji, da bo nekoč možen priklop ladij na električno energijo na obali.
Obstaja še kakšna vrsta hrupa v luki?
Klara: Pravzaprav res, kmalu bomo pričeli z meritvami podvodnega hrupa v akvatoriju Luke Koper. Zakonodaja vas ne obvezuje k temu, tega ste se lotili samoiniciativno. Merimo pa tudi hrup na delovnih mestih, s čimer skrbimo tudi za zdravje zaposlenih.
Je hrup oster trn v peti okoliških prebivalcev?
Andrej: Ne, pritožb ni veliko. Lani smo jih prejeli 15, največ s koprske strani, ki je luki najbližje, in predvsem na račun hrupnih ladij, na katere pa Luka nima direktnega vpliva, saj je nad njimi Uprava RS za pomorstvo. Zadeve smo se zato lotili z druge strani in se z ladjarji dogovorili o ukrepih za zniževanje hrupa, ko je ladja vezana v pristanišču; od tehničnih ukrepov na ladji sami, do načina obračanja in privezovanja ladij. Imamo tudi seznam hrupnejših ladij, ki nam pomaga, da smo že pred njihovim prihodom pozorni. Sosedje so luke vajeni, z njo živijo in jo sprejemajo, saj se zavedajo njene vloge in pomembnosti za lokalno in širše okolje. Dejstvo pa je, da je dejavnost pristanišča pretovor in skladiščenje blaga, tega dela pa nikoli ne bomo mogli opravljati v tišini.
Luka Koper po ravneh hrupa ne odstopa bistveno od industrijskih objektov, s katerimi lahko pristanišče najlažje primerjamo.
