Luški odtis

Verjel sem, da zmorem

V luški družini sponzorirancev imamo svetovnega prvaka v formuli kite – 22-letnega Koprčana Tonija Vodiška, ki je v zadnjem mesecu dosegel izjemne rezultate. V začetku oktobra je postal evropski prvak, dober teden za tem pa na Sardiniji še svetovni prvak v olimpijskem razredu formula kite. V Luki Koper ga podpiramo že vrsto let in z veseljem spremljamo njegovo uspešno športno kariero. Ob tem pomembnem dosežku smo ga povabili na intervju.

  • MATEJA CLARICI
  • IKA MEDIA / ROBERT HAJDUK
  • 3 MIN
Kakšni so občutki, ko postaneš najboljši na svetu?

Občutki so neverjetni. Zelo sem zadovoljen, da se je moje trdo delo in delo celotne ekipe poplačalo. Dal sem vse od sebe in dokazal, da sem tega sposoben in da mi letos nihče ni kos. Slovenci smo kljub naši majhnosti že večkrat dokazali, da lahko pridemo na vrh sveta.

Si pričakoval takšen rezultat?

Po zmagi na evropskem prvenstvu v Grčiji sem začutil, da lahko pridem še višje. Zavedal sem se, da je konkurenca huda, kar je prineslo dodatno motivacijo. Bil sem zelo konstanten, v zelo dobri fizični in psihični kondiciji. Napake sem odpravljal hitreje kot ostali. Verjel sem, da zmorem.

Kdaj se je začela tvoja športna kariera?

Začela se je pri 5-ih letih na optimistu v koprskemu jadralnemu klubu, pri 7-ih sem se odločil za kajt. Moj oče je bil odličen jadralec na deski in eden kajtarskih pionirjev v Sloveniji. Leta 2011 je prestal operacijo hrbta, zato je svojo opremo predal meni in takrat sem spoznal, da imam možnost narediti korak naprej in postati res dober. Leta 2012 sem začel tekmovati v formuli kite, ki se nekoliko razlikuje od kajtanja.

Kaj je formula kite?

Pri tem športu dobesedno lebdiš nad valovi, saj so edini stik z vodno podlago podvodna krila (foil), povezana z desko. To je tudi ključna razlika v primerjavi z opremo, ki smo jo uporabljali do leta 2015. Ker je manj trenja, so hitrosti bistveno višje – tudi preko 80 km/h. Formula kite je pred kratkim postala olimpijska disciplina, ki sodi v kategorijo jadranja.

Trener je tvoj oče. Kako gresta skupaj ti dve vlogi?

Oče ima veliko vlog. Prva je seveda vloga očeta, za tem je prišla vloga šefa v službi in kasneje še trenerja. Vsi moji rezultati so sad skupnega truda. Oče je moj najljubši prijatelj in je del mene ter moje življenjske zgodbe.

Kdo sestavlja tvojo ekipo?

Z očetom sva v teh letih dopolnjevala ekipo s strokovnjaki z različnih področij. Prvi se nam je pridružil Rado Gregorič, ki skrbi za fizično kondicijo. Sledil je Arjan Rapuš v vlogi mentalnega trenerja in psihologa. Po večji poškodbi in operaciji rame pa smo k sodelovanju povabili še fitnes trenerja Matica Tepeša. Za taktiko na morju pa skrbi Portugalec Gil Conde.

Koliko si najvišje skočil in kakšna je maksimalna hitrost, ki
si jo dosegel?

Najvišji skok je bil 20 metrov, najvišja hitrost pa 44,4 vozlov, kar je 82,2 km/h.


Katere so tvoje prednosti na regatnem polju? Kaj lahko
še izboljšaš?

Ena od prednosti je ta, da foil desko vozim že 10 let in jo zelo dobro obvladam. Vozil bi jo lahko tudi v spanju. Za tem pa še prilagodljivost. Vsi stili vožnje so mi znani, kar pride še kako prav, saj se lahko prilagajam vsem situacijam na vodi. Izboljšal bi zagotovo jadralsko znanje, ki je prav tako pomembno.

Leta 2024 boš nastopil na olimpijskih igrah v Parizu.
Kako se pripravljaš in kakšne cilje imaš?

Za OI se pripravljam že 2 leti. Na treningih skušam poiskati takšne pogoje, kot jih bomo imeli v Marseillu. Dal bom vse od sebe in prišel na mesto, ki si ga bom zaslužil, čeprav dobro vem, da si želim biti najboljši. Resnična zmaga pa bi bila, da s svojimi dosežki navdušim tudi mlajše generacije. Rad bi se tudi zahvalil Luki Koper, ki me v vseh teh letih podpira in mi omogoča, da dosegam vedno višje cilje.