Kolektivu Luke Koper ste se pridružili pred dobrim letom dni. Kakšni so bili prvi vtisi?
Ko sem prvič prišel v Luko Koper, sem imel občutek, da sem pristal v čisto drugem svetu, iz betonske džungle Ljubljane naravnost na obalo, kjer so namesto oblakov nad glavami mogočni žerjavi.
Ob prihodu sem najprej opazil razliko v dinamiki med zasebnim in državnim podjetjem. Prihajam iz Ljubljane in iz zasebnega sektorja, kjer so procesi pogosto hitrejši in bolj fleksibilni.
Pričakala pa me je dobro utečena organizacijo z jasno določenimi postopki in visokim poudarkom na varnosti ter regulativi.
Pozitivno sem bil presenečen nad strokovnostjo in predanostjo zaposlenih, ki skrbijo za nemoten potek logističnih operacij. Sodelavci so me lepo sprejeli, kar mi je olajšalo prehod v novo delovno okolje.
V Luko Koper ste prišli z znanjem o informacijskih tehnologijah, razvoju programske opreme in optimizaciji poslovnih procesov, imate tudi bogate izkušnje v akademskem okolju. Kako ste se znašli v zelo specifični panogi, kakršna je logistika?
Prehod v pristaniško logistiko je bil zanimiv izziv, a ne popolnoma neznan teren. V preteklosti sem delal v IT podjetju, kjer smo razvijali in integrirali rešitve za velika slovenska trgovska podjetja z lastno logistiko. Trgovska logistika je kot dobro naoljen tekoči trak, kjer šteje hitrost in natančnost dostave do kupca, medtem ko je pristaniška logistika veliko bolj globalno povezana, v njej se prepletajo različni sistemi, akterji in regulative.
Moje izkušnje z vodenjem velikih IT timov, optimizacijo procesov in sodelovanjem z zunanjimi izvajalci so mi dale trdno podlago za delo v Luki Koper. Akademske izkušnje pri poučevanju računalniških predmetov pa so mi pomagale pri strukturiranem pristopu k reševanju izzivov. Kljub temu pristaniške procese še vedno spoznavam in zavedam se, da me čaka še veliko učenja. Luka Koper je kompleksen sistem, v katerem se tehnologija prepleta s fizičnimi procesi v realnem času, zato je razumevanje celotne slike ključno za učinkovito digitalizacijo in optimizacijo. Prav ta dinamika me dodatno motivira.
Eno od štirih razvojnih izhodišč strateškega poslovnega načrta družbe Luka Koper do leta 2028 je pospešeno uvajanje koncepta ’Smart port’. Kakšne so prednosti pametnega pristanišča?
Koncept ’Smart port’ pomeni digitalizacijo in optimizacijo pristaniških procesov z uporabo naprednih tehnologij in inovativnih pristopov, kot so na primer umetna inteligenca, IoT (internet stvari), analiza in vpeljava digitalnih platform. Cilj je povečati učinkovitost, varnost in trajnostno naravnanost pristanišča. V Luki Koper poteka že več kot deset projektov, ki nas približujejo temu cilju. Ena od konkretnih rešitev, ki jih bomo uvedli, je uporaba OCR čitalcev za avtomatsko prepoznavo in sledenje kontejnerjev. Ti čitalci omogočajo hitrejši in natančnejši zajem podatkov, zato bo manj ročnih vnosov in s tem napak.
Drugi primer je uvedba sistema za avtomatsko prepoznavo poškodb na terminalu za avtomobile. S pomočjo naprednih kamer in algoritmov umetne inteligence lahko hitro zaznamo morebitne poškodbe na vozilih že ob njihovem prihodu ali po premiku znotraj pristanišča. To izboljša nadzor kakovosti in zmanjša tveganja ter omogoča natančnejše reševanje reklamacij.
Pametno pristanišče pomeni večjo učinkovitost, hitrejše procese in boljšo povezljivost med vsemi deležniki in v Luki Koper ta koncept že aktivno uresničujemo.
V letu 2024 se je zaključil dveletni projekt digitalne preobrazbe ’Luka DT’. Katere rešitve smo že implementirali?
V okviru projekta Luka.DT lahko izpostavimo nekaj rešitev, ki so bile implementirane in so del digitalne preobrazbe Luke Koper:
Vzpostavitev poslovne analitike: Implementacija napredne analitične rešitve za boljše razumevanje poslovnih procesov, prepoznavanje vzorcev in trendov ter podporo pri strateškem odločanju. To omogoča natančnejše analize in optimizacijo poslovanja.
Umetna inteligenca, strojno učenje in virtualna resničnost: Uporaba umetne inteligence in strojnega učenja za napovedovanje prihodnjih trendov in izboljšanje poslovnih odločitev. Poleg tega je bila implementirana uporaba AI za zmanjšanje števila neproduktivnih premikov, kar prispeva k večji operativni učinkovitosti. Implementiran je bil tudi simulator virtualne resničnosti, ki omogoča učenje in trening dela z luško mehanizacijo.
Luka Rail: Vzpostavili smo digitalno platformo za izmenjavo podatkov med železniškimi prevozniki in Luko Koper, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše povezovanje in obvladovanje železniškega transporta. Narejena je tudi vizualizacija železniške infrastrukture omogoča boljši nadzor in optimizacijo.
Warehouse Management System (WMS): Implementirana je bila tehnološko napredna rešitev na ročnih čitalcih, ki izboljša uporabniško izkušnjo in poenostavi upravljanje skladiščnih procesov. Spletna aplikacija omogoča enostavno povezovanje vseh deležnikov v verigi, kar povečuje operativno učinkovitost.
Vehicle Booking System (VBS): Razvili smo mobilno aplikacijo, ki je namenjena avtoprevoznikom za enostavno najavo in obveščanje v realnem času. Ta rešitev optimizira logistične procese in povečuje preglednost transporta.
Projekt Luka.DT je tako vzpostavil trdne temelje za razvoj pametnega pristanišča, kjer so napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca, strojno učenje in digitalizacija, ključni dejavniki za povečanje operativne učinkovitosti in konkurenčnosti Luke Koper.
S kakšnimi izzivi se soočate pri digitalizaciji procesov v pristanišču?
Obstoječi procesi so kompleksni, zato integracija različnih dejavnosti zahteva usklajevanje številnih sistemov, to pa otežuje standardizacijo. Eden od izzivov je uvajanje sprememb, saj moramo premagati odpor zaposlenih do novih tehnologij in procesov, za kar sta potrebna usposabljanje in čas. Zahteven podvig je tudi integracija sistemov, pri kateri moramo povezovanje novih digitalnih rešitev z obstoječimi sistemi skrbno načrtovati vnaprej.
Kateri projekt digitalnega prehoda bo po vašem mnenju najzahtevnejši in zakaj?
Sprememba in standardizacija procesov na Kontejnerskem terminalu, pri kateri bomo prešli na novo različico TOS Mainsail. Zaradi stalne rasti pretovora v zadnjih letih moramo nujno optimizirati procese in jih uskladiti z mednarodnimi standardi, ki jih uporabljajo druga pristanišča. Obstoječi sistem dispozicij bomo nadgradili z booking sistemom za večjo ažurnost podatkov, jasnejše razmejitve odgovornosti in boljšo koordinacijo med terminalistom, ladjarjem in špediterjem.
Luka Koper je lani pridobila certifikat ISO 37001:2016, ki potrjuje skladnost poslovanja z zahtevami na različnih področjih delovanja. Kakšno prednost prinašajo pridobljeni standardi kakovosti?
Omenjeni certifikat potrjuje, da v družbi delujemo skladno z najvišjimi standardi poslovanja. Popisani in strukturirani procesi so ključni, saj zagotavljajo preglednost, doslednost in učinkovitost v vseh segmentih delovanja. Zaradi standardov kakovosti imamo v družbi bolj zanesljive poslovne procese, bolje obvladujemo tveganja, pa tudi deležniki nam bolj zaupajo.
Kaj vam je pri vodenju najpomembnejše in kako se to odraža v vaši ekipi?
Za uspešno timsko delo je ključna transparentna komunikacija, ki omogoča razumevanje nalog in pričakovanj. Zaupanje je temelj učinkovitega vodenja, zato verjamem v sposobnosti svojih sodelavcev, jih podprem v njihovem delu in jim zaupam odgovornosti. Hkrati pa negujem dober odnos, saj so medsebojni odnosi in pozitivna delovna klima ključni za motivacijo in produktivnost. K vsakemu sodelavcu pristopim s spoštovanjem, podporo in spodbujanjem njihovega razvoja, kar omogoča dosego skupnih ciljev in uspehov. Sam sem vedno naravnan k ciljem in doseganju rezultatov, a se zavedam, da so cilji dosegljivi le, če vsi v čolnu veslamo v isto smer.
