Temeljni dokumenti, ki urejajo to področje so trije:
- Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture, ki je stopila v veljavo julija 2008;
- Državni prostorski načrt (DPN), sprejet leta 2011;
- Program razvoja pristanišča (PRP), ki ga sprejme vlada in ga lahko sproti spreminja in dopolnjuje.
DPN kot osnova za urejanje prostora
Državni prostorski načrt predstavlja najširši možen kompromis za trajnostni razvoj pristanišča ob upoštevanju pomena pristanišča za Slovenijo, tehnoloških zahtev pristanišča, omejitev v prostoru ter vplivov na bivalno in naravno okolje. Obširen dokument je nastajal pet let, pri pripravi strokovnih podlag pa so sodelovali številni državni organi in institucije, Mestna občina Koper, urbanisti, arhitekti, krajinski arhitekti, gradbeniki, strokovnjaki s področja pomorskega prometa ter razvoja pristaniških tehnologij in opreme ter drugi. Vedeti moramo, da DPN ureja tako območje pristanišča kot kontaktna območja med pristaniščem in urbanimi področji.
V zadnjih letih tri širitve koncesijskega območja
S povečevanjem prometa, poglabljanjem morskega dna in drugimi projekti se je pojavila potreba po novih luških površinah, zato je vlada v zadnjih letih večkrat razširila koncesijsko območje. Junija 2018 je s spremembo o upravljanju koprskega pristanišča razširila koncesijsko območje na kopnem za dodatnih 44 ha (območje ankaranske bonifike), na morju pa za 27 ha. Druga širitev se je zgodila aprila 2021. Morski del se je povečal za 21 ha, tudi na račun vplovnega kanala v prvi bazen, kopni del pa za 15 ha in vključuje kaseto 5A, ankaranski obrobni kanal ter posamezna območja bodočega kamionskega terminala. Zadnjo širitev koncesijskega območja so potrdili konec letošnjega marca in je vključevala kaseti 6A in 7A v skupni izmeri skoraj 12 ha. Vlada je območje dodatno razširila tudi na območju zunanjega kamionskega terminala ter ankaranskega obrobnega kanala v delu, kjer bo investitor Luka Koper. Po zadnji širitvi meri skupno območje kopenskega dela koncesije 353 ha. uredbe.
Program razvoja pristanišča (PRP)
Vlada je konec februarja 2021 sprejela program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2021–2025. S tem je dala družbi Luka Koper zeleno luč za izvedbo v programu zajetih investicij. Razvojni program, ki upošteva usmeritve iz Strateškega poslovnega načrta družbe, je skladen s Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 ter z Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030. V PRP so vključene tudi investicije iz predhodnih programov razvoja in sprememb ter dopolnitev, ki so še v izvajanju. Program razvoja pristanišča je namreč drsni program, ki ga periodično posodabljamo.
