Poslovanje v prvem četrtletju boljše od lanskega in nad pričakovanim

Poslovanje skupine Luka Koper je bilo v prvem četrtletju boljše od lanskega in nad pričakovanim. V začetku leta je bilo okrevanja svetovnega gospodarstva po dve leti trajajoči epidemiji opazno tudi na področju pretovora v koprskem pristanišču, na drugi strani pa ni bilo čutiti posledic  vojne v Ukrajini. Neposredna izpostavljenost Luke Koper do Rusije in Ukrajine je sicer razmeroma majhna, saj je obseg pretovora za ti dve državi zanemarljiv. Kljub temu budno spremljamo razmere, predvsem vpliv vojne na cene energentov in morebitne posledice na svetovno gospodarsko rast. »V Luki Koper verjamemo, da bomo iz krize, ki jo vsi napovedujejo, izšli zmagovalci, saj smo nanjo dobro pripravljeni in imamo načrte, kako nanjo odgovoriti. Predvsem stavimo na diverzifikacijo naših terminalov, kar nam je v vseh preteklih krizah zagotavljalo zadostno mero stabilnosti«, je razmere na globalni ravni komentiral predsednik uprave Luke Koper Boštjan Napast.

V prvih treh mesecih leta smo zabeležili rast pretovora na vseh blagovnih skupinah. Skupni pretovor je bil tako za 18 odstotkov višji od pretovora v enakem obdobju lani. Občuten je porast tekočih ter sipkih in razsutih tovorov, nad povprečjem so tudi generalni tovori. »Z največjim pritiskom se soočamo na kontejnerskem terminalu, kjer povečan obseg pretovora, neredni prihodi ladij in počasnejši obrat kontejnerjev, tudi zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitet v zaledju Slovenije, vplivajo na zasedenost skladiščnih površin v pristanišču, čeprav smo v zadnjih mesecih povečali skladiščne kapacitete za deset odstotkov.  Razmere na globalni ravni, na področju ladijskega prometa s kontejnerji, so še vedno nestabilne, kar občutijo vsa pristanišča po svetu, to pa vpliva na celotno logistično verigo, torej tudi na kopenski prevoz, ki se mora temu prilagajati«, dodaja Napast.

Pretovor po blagovnih skupinah (v tonah)

Povečan obsega pretovora, večji obseg dodatnih storitev, rast cen, predvsem pa višji prihodki iz skladiščenja blaga so vplivali na višje čiste prihodke od prodaje za 23 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. To je vplivalo na podvojitev poslovnega izida iz poslovanja (EBIT) in čistega poslovnega izida.

V letošnjem letu smo nadaljevali z izvajanjem naložb na območju kontejnerskega terminala. Zaključili smo z izgradnjo skladiščnih površin v zaledju novega priveza 7D na južni strani prvega pomola. Prejeli smo dva nova super-postpanamax dvigala. Naročili smo tri E-RTG dvigala za pretovor kontejnerjev na vagone. Pripravili smo teren za izgradnjo novega zunanjega kamionskega terminala ob serminskem vhodu. Začeli smo graditi novo večnamensko skladišče. Pridobili smo tudi potrebno dokumentacijo za začetek urejanja površin na t.i. kaseti 5A, kjer bomo zgradili skladiščne površine za avtomobile.

V prihodnji mesecih se bomo v družbi osredotočili na pripravo dokumentacije za zagon novega razvojnega cikla, ki ima v središču kontejnerski pretovor. Gre za širitev kontejnerskega terminala oziroma podaljšanje severnega dela prvega pomola, s čimer želimo kapaciteto tega terminala povečati na 1,75 milijonov TEU letno do leta 2026, ko naj bi bila zgrajena in operativna tudi dodatna železniška povezava pristanišča z zaledjem. »Družba je pred dnevi praznovala 65-letnico obstoja. V teh desetletjih se je razvila v prvo kontejnersko luko v Jadranu in peto pristanišča za pretovor avtomobilov v Evropi. Investicije v pristaniško infrastrukturo so osnovna predpostavka, da bomo te dosežke v prihodnje tudi ohranili«, je prepričan predsednik uprave Napast.