×
Razvoj in rast

Drugi tir in novo razvojno poglavje

Izgradnja drugega tira predstavlja ključen mejnik za slovensko logistiko in koprsko pristanišče.

  • Marinela Veškovo
  • Dejan Javornik
  • 2 MIN

Na konferenci »Investicije v gradbeništvu«, ki je 11. februarja potekala v Portorožu, je predsednica uprave Nevenka Kržan poudarila strateški pomen drugega tira za načrtovano rast prometa pristanišča ter zanesljivo povezavo z zaledjem. Kot je povedala: »Dinamiko naših naložb smo prilagodili prav njegovi izgradnji, saj želimo nove kapacitete izkoristiti takoj, ko bo to mogoče.« Obsežen investicijski cikel Luke Koper, vreden 785 milijonov evrov, je namreč neposredno povezan z novo železniško infrastrukturo. Za ohranitev konkurenčnosti bo treba v prihodnjih letih nadgraditi tudi preostalo slovensko železniško omrežje, vključno z gradnjo dvotirne povezave do pristanišča (tretji tir) in posodobitvijo tovorne postaje Koper.

Naložbe v širitev kapacitet in zeleni prehod

V Luki Koper letos načrtujemo 200 milijonov evrov naložb. Med ključnimi naložbami so podaljšanje severnega dela prvega pomola, gradnja večetažne garaže za avtomobile, gradnja 12. veza za generalne tovore ter zaključek gradnje avtomatiziranega in energetsko samozadostnega skladišča za jeklene kolute. Pomemben del razvojnih aktivnosti je tudi elektrifikacija pomolov do leta 2029, ki bo omogočila priklop ladij na električno omrežje ter zmanjšanje hrupa in emisij v času postanka v pristanišču.

Konkurenčnost logistike zahteva nadgradnjo železniškega omrežja

V prihodnjih letih bo za ohranitev konkurenčnosti celotne slovenske logistike treba izboljšati tudi preostalo slovensko železniško omrežje. Predsednica uprave je med drugim navedla gradnjo dvotirne povezave do pristanišča (tretji tir) in nadgradnjo tovorne postaje Koper. S sodobnejšim železniškim omrežjem lahko pričakujemo, da se bo razmerje med po cesti in železnici prepeljanega blaga (modal split) ponovno prevesilo v korist železnice. V lanskem letu je bilo razmerje 51 % za železnico in 49 % za cesto, kar je nekoliko bolje kot v letu 2024 (49 % za železnico, 51 % za cesto).

Gradbena panoga na robu zmogljivosti
Udeleženci konference so razpravljali o vplivu velikih infrastrukturnih projektov na gospodarstvo. Sogovorniki so ob tem opozorili, da so investicijski cikli vse hitrejši, gradbena panoga pa že deluje na robu zmogljivosti.