Javno tribuno je organizirala Mestna občina Koper. Zbrane je uvodoma pozdravil župan Aleš Bržan, ki je poudaril, da se leto 2050 zdi daleč, a ni: »Ljudje, ki bodo takrat vodili, gradili in razvijali našo občino, že danes živijo med nami. Zato moramo tudi odgovornost za njihovo prihodnost prevzeti že danes.« Kot je dodal, tribuna ni namenjena vsiljevanju že dokončane vizije, temveč odprti razpravi o tem, kakšen Koper želimo in kaj moramo že danes storiti, da bomo takšno prihodnost dosegli.
Podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič je izpostavila, da občina že danes temelji na močnem gospodarstvu, znanju in mednarodni odprtosti. »Današnja tribuna pomeni začetek tesnejšega sodelovanja, zato potrebujemo skupne razvojne usmeritve, ki bodo povezale občino, gospodarstvo, univerzo, raziskovalne ustanove, pristanišče in druge ključne deležnike našega okolja,« je povedala.
Na javni tribuni so v imenu Luke Koper, d. d., sodelovali predsednica uprave Nevenka Kržan, član uprave – delavski direktor Vojko Rotar in prof. dr. Robert Vodopivec, svetovalec uprave.
Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je pozdravila razpravo o razvojnih usmeritvah Mestne občine Koper do leta 2050 in izpostavila tesno povezanost razvoja mesta in pristanišča. »Prihodnost tega prostora lahko uspešno gradimo le z dialogom, sodelovanjem in usklajeno vizijo vseh deležnikov. V Luki Koper bomo tudi v prihodnje odgovoren, aktiven in konstruktiven partner pri razvoju, ki povezuje gospodarsko uspešnost, tehnološki napredek, skrb za okolje in visoko kakovost življenja,« je dejala.
Skupna vizija predvideva, da bo Mestna občina Koper do leta 2050 postala diverzificirano, inovativno in odporno gospodarsko središče severnega Jadrana. Obstoječemu logističnemu stebru naj bi se pridružili trije novi medsebojno povezani razvojni stebri: modra ekonomija, srebrna ekonomija ter trajnostno kmetijstvo in turizem. Povezuje jih vizija gospodarskega stičišča – skupnega inovacijskega ekosistema, ki povezuje gospodarstvo, univerze, raziskovalne ustanove in druge razvojne partnerje.
Deležniki so se zavzeli za nadaljnje okrepljeno sodelovanje, med drugim za proučitev možnosti oblikovanja stalne sodelovalne platforme, skupnih kazalnikov in razvojnih mejnikov, vključno s kakovostjo življenja. Osrednji namen razvojnih usmeritev ostaja gospodarski razvoj v službi višje kakovosti življenja vseh občank in občanov, ob spoštovanju omejenega istrskega prostora in obalnega pasu.
