Državni prostorski načrt predstavlja najširši možni kompromis za trajnostni razvoj pristanišča ob upoštevanju pomena pristanišča za Slovenijo, tehnoloških zahtev pristanišča, omejitev v prostoru ter vplivov na bivalno in naravno okolje. Obširen dokument je nastajal pet let, pri pripravi strokovnih podlag pa so sodelovali številni državni organi in institucije, Mestna občina Koper, urbanisti, arhitekti, krajinski arhitekti, gradbeniki, strokovnjaki s področja pomorskega prometa ter razvoja pristaniških tehnologij in opreme ter drugi. Pomembno je vedeti, da DPN ureja tako območje pristanišča kot kontaktna območja med pristaniščem in urbanimi področij.
Površina območij, ki so po DPN namenjena pristaniški dejavnosti znaša 404 hektare, od tega jih je 353 že vključenih v koncesijsko območje. Trenutna površina pristanišča, torej območij za carinsko ograjo, pa je 282 hektarov.
