2,5 kilometra dolg ankaranski obrobni kanal je desni razbremenilni odvodni jarek reke Rižan, v katerega se stekajo hudourniki z okoliških hribov in poplavne vode z depresijskega območja, v manjši meri pa ima tudi vlogo razbremenilnega kanala struge Rižane. V okviru naložbe smo se lotili poglabljanja in čiščenja struge, saj je bil kanal izredno plitek in močno zaraščen, utrdili pa bomo tudi brežine ter tako izboljšali poplavno varnost celotnega območja. Ob tem bomo zgradili dva mostička na dveh lokalnih cestah, ki prečita kanal.
Pomemben del naložbe, ki se bo izvajala v dveh fazah, je tudi ureditev območja za vzpostavitev habitata za določene zavarovane rastlinske in živalske vrste. Te bomo preselili iz bližnje površine Serminske bonifike, ki se nahaja znotraj koncesijskega območja in jo bomo lahko v prihodnjih letih izkoriščali za izvajanje svoje dejavnosti.
Ob sidrišču testno odložili morski sediment
Zadnji teden v marcu smo uspešno izpeljali začetek projekta testnega premeščanja morskega sedimenta iz širšega območja prvega luškega bazena nazaj v morje, na območje približno pet milj stran od obale. Gre za postopek, ki ga druga pristanišča po svetu izvajajo že desetletja, Luka Koper pa bo to možnost lahko izkoriščala po uspešno zaključenem dvoletnem obdobju monitoringa morebitnih vplivov.
Odlaganje morskega sedimenta na kopnem je pod posebnim drobnogledom varuhov okolja, saj vsebuje veliko soli, kar ni vedno ugodno za rastlinje. To je eden od razlogov, da marsikje v svetu morski sediment odlagajo kar nazaj v morje, na natančno določenih območjih, ki so dovolj oddaljena od obale. V letu 2021 sprejeti Pomorski prostorski plan je na pobudo Luke Koper to možnost predvidel tudi v Sloveniji, določil pa je tudi približno 25 hektarov veliko območje sredi Koprskega zaliva – ob sidrišču, kjer je dno zaradi pogostega sidranja ladij že degradirano.
Čeprav prostorski plan dopušča odlaganje do 50.000 kubičnih metrov materiala, smo v okviru naložbe v tej fazi odložili le desetino – torej 5.000 kubičnih metrov morskega sedimenta, saj ocenjujemo, da te količine lahko zagotovijo zadostne rezultate pri vseh predvidenih meritvah v opazovalnem obdobju. Pri odlaganju je sodelovalo zunanje specializirano podjetje, ki je s posebnimi delovnimi ladjami (baržami) za izkop in odlaganje po posebnem postopku in ob upoštevanju številnih ukrepov, sediment odložilo na območju, kjer globina morja doseže 20 metrov. Celoten postopek se je izvajal dober teden dni, temu sledi dvoletno obdobje izvajanja monitoringa, v katerem bodo strokovne institucije analizirale stanje in morebitne vplive. Posebne meritve in analize smo skupaj z Morsko biološko postajo izvajali že dober mesec pred in dva meseca po izvedbi premeščanja. Podjetje Sirio pa je na območju odlaganja materiala izvedlo natančen hidrografski posnetek globin pred in po končanem premeščanju.
Redno poglabljanje morskega dna je zaradi muljastega dna, morskih tokov in pogostih nanosov materiala, ki jih v luški akvatorij praktično ob vsakem deževju prinašajo reke, hudourniki in meteorne vode, nujno opravilo za ohranjanje varnosti plovnih poti in zagotavljanju nemotenega delovanja pristaniških procesov. Izkopani sediment smo v Luki Koper skladno z vsemi dovoljenji in soglasji vsa ta leta uporabljali za urejanje novih površin za izvajanje svoje dejavnosti.
