Razvoj in rast

V predorih drugega tira se bodo v kraških jamah gradili tudi mostovi

Med gradnjo drugega tira železniške povezave Divača-Koper je bilo v predorih na trasi železniške proge odkritih kar 88 kraških pojavov. Pet večjih kraških jam bo treba premostiti, zato se bodo v šestkilometrskih predorih morali zgraditi tudi mostovi.

  • 2TDK
  • ZRC SAZU
  • 2 MIN

Večina odkritih jam je merila okoli trideset do štirideset metrov, nekatere pa so bile daljše oziroma globlje. Jame so bile sicer do določene mere na trasi drugega tira pričakovane, nekatere se je zaznalo s predhodnimi preiskavami, a nikoli se povsem natančno ne da predvideti, kako velike bodo te jame in v kako veliki meri bo njihov potek vplival na predorske cevi. 

Gradnja bo inženirski izziv

Gradnja premostitvenih objektov v šestkilometrskih predorih bo zahtevna, saj so razmere v kraškem podzemlju zelo specifične. Gre za edinstven projekt tudi za slovenske strokovnjake, saj se doslej v Sloveniji ni gradilo mostov pod zemljo. Generalni direktor družbe 2TDK Matej Oset pravi: »”Krasoslovci, projektanti in izvajalci gradbenih del se z nekaterimi izzivi srečujejo prvič. Zgraditi moramo progo, ki bo varna in bo lahko prenesla izjemne obremenitve. Rešitve, ki jih iščemo, morajo biti preudarne in odgovorne, saj je trajnost in varnost projekta ključna.”

Najtežji vlaki iz Kopra proti Divači bodo težki 2.300-2.500 bruto ton, v primerjavi z obstoječo progo se bodo na novi progi obremenitve lokomotiv zaradi manjšega upora povečale za okoli 40 %. Prevozna zmogljivost bo 36,9 mio ton; 11 mio ton na obstoječem tiru in 25,9 mio ton na novem tiru.

Projektanti iščejo rešitve za premostitve

Premostitvene objekte pod zemljo v omejenem prostoru predora načrtujejo projektanti, ki morajo poiskati najprimernejše metode premostitve. Projektant Peter Jemec iz Elee iC pojasni: »Da lahko sprojektiramo premostitveni objekt v predoru moramo poznati celoten jamski sistem določene kraške jame, ne samo del, ki je neposredno ob predoru. Potem se opravijo preiskave in različne študije variant. Zdaj je znano, da bo jama št. 66 potrebovala premostitven objekt dolžine 25 metrov, jama št. 80 pa dolžine 40 metrov.«

Grafika: Elea iC

Edinstven primer v slovenskem gradbeništvu

Gradnja mostov v ozkih in dolgih predorih ne bo najlažja, saj se mostovi pod zemljo ne gradijo vsak dan. Gre za edinstven primer, ki presega običajne inženirske prakse ter postavlja nove mejnike v podzemnem gradbeništvu. S kombinacijo inovativnih in trajnostnih rešitev bo projekt drugi tir postavil nove standarde za gradnjo v zahtevnem kraškem okolju.