Dolga pot od pobude do izvedbe
Pri nas nova, v tujini pa stalna praksa, je zahtevala obsežne priprave. Ker v Sloveniji za takšno dejavnost doslej ni bilo pravnih podlag, smo si v družbi več let prizadevali za pripravo strokovnih izhodišč, dialog z deležniki in oblikovanje natančnega programa testnega premeščanja. Pravno podlago za izvedbo je omogočil Pomorski prostorski plan, sprejet leta 2021, ki je podrobno opredelil postopek izvedbe, omilitvene ukrepe za varovanje morja, obseg okoljskega monitoringa ter projektno dokumentacijo, ki je bila pogoj za pridobitev vseh potrebnih soglasij pristojnih institucij.
V okviru pridobivanja soglasij je bilo ključno dokazati, da sediment ni onesnažen, da je primerljiv z naravnim sedimentom na lokaciji odlaganja, da območje ne vsebuje arheoloških ostankov ter da bo izbrana tehnologija zmanjšala raztros materiala v morju. Zagotoviti je bilo treba tudi podroben monitoring morebitnih vplivov na morsko okolje pred, med in po posegu.
Testno premeščanje je potekalo marca 2025, izven kopalne sezone. 5.000 m³ sedimenta so izvajalci kontrolirano odložili na natančno določeno lokacijo na sidrišču Koprskega zaliva na globini 20 metrov. Uporabili so dve tehniki spuščanja sedimenta – spuščanje sedimenta z grabilcem in spuščanje z odpiranjem loput na dnu ladje – obe pod stalnim okoljskim nadzorom. Območje odlaganja smo začasno zavarovali in označili.
Ladja-bager je omogočila natančno odlaganje sedimenta z grabilcem ali z odpiranjem dna trupa
Prvi rezultati monitoringa zelo spodbudni
Analiza monitoringa je pokazala, da so bili vplivi na okolje omejeni, lokalni in kratkotrajni. Motnost vode je bila zaznana le pri eni tehniki in je izzvenela v nekaj urah, onesnaževal v morski vodi nismo zaznali, prav tako niso bili ugotovljeni negativni vplivi na morske organizme, klapavice (te so bile postavljene v kletkah na lokaciji) ali podvodne travnike. Monitoring nevretenčarjev in travnikov še poteka; ob ugodnih rezultatih bo test premeščanja ocenjen kot uspešen in podlaga za začetek postopkov rednega premeščanja sedimenta v morju, ki so predvidene v Pomorskem prostorskem planu.
Merilni instrumenti so bili med odlaganjem sedimenta nameščeni na morskem dnu in na boji ob lokaciji
Povečana motnost, ki smo jo zaznali, je naraven in kratkotrajen pojav, značilen za vse postopke poglabljanja in premestitve sedimenta v pristaniščih po svetu. Primerljiv je s pojavom, ki se zgodi med močnejšim valovanjem ali nalivom, ko valovi oziroma dežne kaplje dvignejo usedline s površine morskega dna in se na vodi za kratek čas pojavijo madeži oziroma oblačne lise. Pri tem gre zgolj za začasno zadrževanje drobnih delcev v vodi, ki se praviloma razpršijo in posedejo v nekaj deset minutah do nekaj urah, odvisno od lokalnih morskih razmer. Tovrstna kratkotrajna motnost je po znanih podatkih iz mednarodne prakse ocenjena kot okoljsko benigni pojav, ki nima negativnih učinkov na morske organizme, če ne presega naravnih amplitud in časovnih okvirov običajnih za posamezno območje.
