Dela so hkrati opozorila na dolgoletno problematiko tamkajšnjih kmetovalcev. S tem dejstvom smo se v Luki Koper prvič seznanili julija lani prek medijskih objav, informacijo pa vzeli skrajno resno. Ureditev območja AOK je namreč posegla v dotedanji način odvzema vode za namakanje iz kanala AOK, ki ni bil del uradno predvidene ali urejene namakalne ureditve.
Kmalu zatem je sledilo prvo srečanje s predstavniki kmetovalcev ter drugimi ključnimi deležniki (med njimi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direkcije Republike Slovenije za vode in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije). Takšna srečanja od poletja 2025 potekajo redno, namenjena pa so spremljanju izvajanja dogovorjenih aktivnosti in usklajevanju morebitnih izboljšav projektnih rešitev tam, kjer so te izvedljive in pravno dopustne.
Že na prvem sestanku ključnih deležnikov julija 2025 smo se v Luki Koper zavezali uvedbi treh ključnih ukrepov: začeti postopke za namestitev začasne težnostne zapornice na vzhodnem robu AOK, tik ob meji državnega prostorskega načrta (DPN), ter vzpostaviti monitoring slanosti vode in tal na območju AOK; svoje zaveze sta sprejela in jih izvajata tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki vodita vse potrebne aktivnosti za izgradnjo namakalnega sistema in zadrževalnika za potrebe namakanja na ankaranski bonifiki.
Dovoljenja in soglasja dopuščajo namestitev ene zapornice
V poletnih mesecih 2025 smo preverili več možnih tehničnih rešitev za postavitev začasnih zapornic, ki bi bile skladne z obstoječim gradbenim dovoljenjem in DPN. Ugotovili smo, da je ob upoštevanju obstoječih soglasij, pridobljenih dovoljenj ter strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora mogoče zapornico umestiti le na rob območja DPN. Druge rešitve bi namreč presegale pristojnosti družbe Luka Koper.
Luka svoje obljube že izpolnjuje
Monitoring slanosti vode je že vzpostavljen, izvajamo ga enkrat mesečno, vedno ob visoki plimi. Rezultati kažejo, da se slanost vode ob določenih pogojih lahko pojavlja tudi višje po strugi kanala, vendar njena prisotnost ni stalna in je močno odvisna od hidroloških razmer. Z aprilom bomo začeli izvajati tudi sistematični monitoring slanosti tal, ki ga bo izvajala Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Z lokacijo merilnih mest so že seznanjeni lokalni kmetje, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Šele ti rezultati bodo lahko pokazali dejansko stanje glede morebitne zasoljenosti kmetijskih zemljišč na severnem delu kanala.
Izvajamo tudi aktivnosti za postavitev začasne težnostne zapornice, ki bo preprečevala vdor morske vode višje po strugi AOK. V teku je naročilo geoloških raziskav tal, v izdelavi in usklajevanju je tudi že projektna naloga, na podlagi katere bomo pridobili ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za postavitev zapornice.
Pomembno je poudariti, da celoten projekt AOK temelji na strokovni hidravlično-hidrološki študiji, ki celovito obravnava delovanje vodnega sistema in njegove vplive na širši prostor, čeprav se v javnosti včasih ustvarja drugačen vtis. Vsa dela smo izvajali skladno s potrjeno projektno dokumentacijo, izdelano presojo vplivov na okolje (PVO), izdanim okoljevarstvenim soglasjem in pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, kar potrjujejo tudi stalni nadzori različnih institucij na terenu. Kakršnakoli drugačna izvedba ali odstopanja bi pomenila neskladje z DPN in veljavnimi upravnimi akti.
Monitoring slanosti vode je že vzpostavljen, z aprilom bomo začeli izvajati sistematični monitoring slanosti tal. Izvajamo tudi aktivnosti za postavitev začasne težnostne zapornice, ki bo preprečevala vdor morske vode višje po strugi AOK.
Dela na AOK sicer še niso povsem zaključena, saj jih zaradi neugodnih vremenskih razmer nismo mogli v celoti dokončati. Med drugim moramo izvesti še določene ukrepe ob stanovanjskem objektu tik ob kanalu, ki bodo še dodatno izboljšale protipoplavne razmere tega depresijskega območja.
