Slanost vode v kanalu spremljamo že od septembra lani na sedmih različnih lokacijah. Meritve izvajamo v času visoke plime, ko je vpliv morja največji in je mogoče najbolj natančno spremljati morebitne vplive na okoliška zemljišča.
Med pomembnejšimi načrtovanimi ukrepi je tudi postavitev zapornice, ki bo preprečevala vdor morske vode višje po strugi AOK, gorvodno od izvedene ureditve. Aktivnosti za njeno izvedbo že potekajo. Po izboru izvajalca za projektiranje bodo sledili priprava projektne dokumentacije, pridobitev ustreznih dovoljenj, postopek naročila za izvedbo zapornice in nato še sama izvedba objekta.
V začetku leta smo v okviru usklajevanj na terenu začeli tudi postopke za namestitev nepovratnih loput na vse iztoke melioracijskih jarkov, ki se na območju nove ureditve iztekajo v strugo AOK. Lopute so že nameščene in predstavljajo dodaten zaščitni ukrep za zmanjševanje vpliva slane vode na okoliška kmetijska zemljišča.
Med pomembnejšimi načrtovanimi ukrepi je tudi postavitev zapornice, ki bo preprečevala vdor morske vode višje po strugi AOK, gorvodno od izvedene ureditve. Aktivnosti za njeno izvedbo že potekajo. Po izboru izvajalca za projektiranje bodo sledili priprava projektne dokumentacije, pridobitev ustreznih dovoljenj, postopek naročila za izvedbo zapornice in nato še sama izvedba objekta.
V začetku leta smo v okviru usklajevanj na terenu začeli tudi postopke za namestitev nepovratnih loput na vse iztoke melioracijskih jarkov, ki se na območju nove ureditve iztekajo v strugo AOK. Lopute so že nameščene in predstavljajo dodaten zaščitni ukrep za zmanjševanje vpliva slane vode na okoliška kmetijska zemljišča.
Meritve izvajamo neprekinjeno
Prvi korak pri vzpostavitvi monitoringa slanosti tal je bila določitev tako imenovanega ničelnega stanja. V ta namen so bili izkopani štirje talni profili, ob kanalu pa je bilo izvedeno sistematično vzorčenje tal na razdaljah med 20 in 50 metri. Analize so pokazale sestavo tal, trenutno vsebnost soli, vrednosti pH in druge pomembne lastnosti, ki bodo služile kot izhodišče za nadaljnje spremljanje ter načrtovanje zaščitnih ukrepov.
Po določitvi začetnega stanja je bilo vzpostavljenih sedem merilnih točk, na katerih neprekinjeno spremljamo podzemno vodo in zemljino.
Za spremljanje podzemne vode so ob kanalu nameščeni piezometri – posebne cevi, vgrajene približno pet metrov globoko, v katerih sonde merijo vsebnost soli v podzemni vodi.
Meritve slanosti zemljine izvajamo nekoliko drugače, in sicer z merilniki, ki vzorce zbirajo na globini med 30 in 60 centimetri, torej v območju korenin večine rastlin. Vsi podatki se samodejno zbirajo in prenašajo v spletni sistem, kjer jih lahko strokovnjaki sproti spremljajo in analizirajo. Tako je mogoče hitro zaznati morebitne spremembe in bolje razumeti dogajanje na območju.
Na slanost vplivajo različni dejavniki
Z vzpostavljenim sistemom meritev bomo skozi čas pridobili dovolj podatkov za boljše razumevanje dogajanja v kanalu, podzemni vodi in tleh. Na tej osnovi bo mogoče pravočasno načrtovati morebitne ukrepe za zaščito okoliških kmetijskih zemljišč. Hkrati bomo lahko bolje razumeli, kako na slanost vplivajo različni dejavniki, kot so padavine, sušna obdobja, plimovanje in dotok zalednih voda.
Čeprav je podatkov za zdaj še malo, prvi rezultati že kažejo zanimive vzorce. Medtem ko slanost vode v kanalu pričakovano upada z oddaljenostjo od morja, se slanost tal in podzemne vode po območju ne spreminja tako enakomerno. Meritve kažejo precejšnja odstopanja med posameznimi lokacijami, kar nakazuje, da na gibanje soli vpliva več dejavnikov in ne zgolj oddaljenost od morja.
Ker gre za dolgoročen proces, bodo natančnejše odgovore prinesle šele nadaljnje meritve in daljše časovno spremljanje območja.
Na območju AOK bo zaživel nov naravni habitat
Načrtovana širitev pristanišča, predvidena v državnem prostorskem načrtu (DPN), posega tudi na območja, kjer danes uspevajo redke rastlinske in živalske vrste. Da bi ohranili ta dragoceni ekosistem ter tudi v prihodnje zagotovili primerne pogoje za življenje teh vrst, je v naslednjih fazah ureditve predvidena ureditev nadomestnega naravnega habitata med reko Rižano in Ankaranskim obrobnim kanalom.
Ta bo posnemal naravne razmere, značilne za to okolje. Pomembna je prisotnost tako sladke kot slane vode, saj prav njuno naravno mešanje ustvarja pogoje za razvoj posebnih rastlinskih in živalskih vrst.
V naslednjih fazah urejanja kanala in njegove okolice bomo zato postopoma ustvarjali pogoje, ki bodo podpirali ohranjanje biotske raznovrstnosti in dolgoročno omogočali razvoj novega naravnega življenjskega prostora.
